Pixabay

Novela Zakona o osnovni šoli je z novim šolskim letom prinesla omejitev mobilnih telefonov oz. učenčevih osebnih elektronskih naprav. Dovoljene so le, kadar so nujne za pouk ali iz zdravstvenih razlogov, sicer so določeni pravila njihove hrambe in možnosti začasnega odvzema. Kakšna pravila so imele vzgojno-izobraževalne ustanove glede mobilnih telefonov doslej in kako je po novem? O tem smo govorili z ravnatelji III. OŠ Celje, OŠ Primoža Trubarja Laško in OŠ Hruševec Šentjur.

Uporaba že dolgo prepovedana

»Novost je, da šole pri ukrepanju zdaj podpira ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.« Tako o noveli Zakona o osnovni šoli, ki zdaj določa uporabo elektronskih naprav, pravi ravnatelj III. OŠ Celje Aleksander Verhovšek. V omenjeni šoli je bila uporaba mobitelov že dolgo prepovedana.

Arhiv NT/Sherpa

Verhovšek je pojasnil, da so učenci do letošnjega šolskega leta mobilne telefone lahko imeli pri sebi, a so morali biti ugasnjeni. Če je kdo pravilo kršil, je telefon moral oddati v tajništvu, kjer so pripravili zapisnik in starše pozvali, naj pridejo prevzet napravo. Po besedah ravnatelja šola pri starših praviloma ni naletela na težave z razumevanjem tega pravila.

Učitelji med poukom telefonov ne uporabljajo oz. jih naj ne bi. Če bi jih, bi jih učenci hitro zatožili.

V III. OŠ Celje v novem šolskem letu zaradi spremembe zakonodaje ne pričakujejo večjih sprememb. Učenci do 5. razreda ob začetku pouka svoje telefone oddajo v svojem matičnem razredu, kjer imajo pouk. Starejši učenci telefone puščajo v zaklenjenih osebnih garderobnih omaricah, za dodatno zaščito pred krajo skrbi šolski videonadzor. Ukrepi ob nedovoljeni uporabi ostajajo nespremenjene.

Redko pregledajo osebne predmete

Novela zakona med drugim predvideva pregled osebnih predmetov učenca, kadar zaposleni posumijo, da ima učenec pri sebi kaj, kar ni dovoljeno. Ravnatelj III. osnovne šole Celje pravi, da so doslej le redko pregledali osebne predmete učenca. »Slediti moramo nekaterim postopkom. Pregled opravimo le, ko obstaja zelo utemeljen sum, da ima učenec v torbi predmet, ki ogroža njegovo zdravje ali življenje oz. zdravje ali življenje drugih.«

V III. osnovni šoli Celje so v preteklosti že opravili takšne preglede, le da niso posegali v osebno lastnino. Učenca so pozvali, da je sam izpraznil torbo. »Če je prišlo do nasprotovanja, smo obvestili policijo, ki je nato pregled opravila v skladu s svojimi pooblastili.«

Verhovšek opaža, da večina staršev nima težav nadzorovati, kaj otroci prinašajo v šolo. Kljub temu lahko (predvsem) starejši učenci brez težav v torbo skrijejo elektronske cigarete, cigarete, steklenice in podobno.

Uporaba elektronskih naprav pri mladini je težava, še pravi ravnatelj. »Vidimo, da brez mobitelov, tablic in računalnikov ne gre. Te naprave so največji spodbujevalci stisk, nasilja, odklonskega vedenja, depresije in še česa.« Dodal je, da so bile šole že doslej za večino otrok najbolj varen in spodbuden prostor brez elektronike in prostor, kjer ni bilo spletnega nasilja ali drugih oblik fizičnega nasilja. In da tako ostaja še naprej.

Zakon večjih sprememb ne prinaša

V OŠ Primoža Trubarja Laško se z uveljavitvijo novele Zakona o osnovni šoli ni veliko spremenilo, pravi ravnateljica šole Mateja Škorja. »Elektronske naprave v naši šoli že do zdaj niso bile dovoljene. V skladu s pravili šolskega reda jih učenci ne smejo uporabljati, razen če jih v dogovoru z učiteljem potrebujejo za delo pri pouku. Če pri učencu opazimo telefon, ga odvzamemo in ga pridejo iskat starši v tajništvo šole,« pojasnjuje.

Osebni arhiv

Večjih sprememb zaradi novele zakona v OŠ Primoža Trubarja Laško ne predvidevajo, saj učenci vedo, kakšna so pravila in kakšne so posledice, če jih kršijo, pravi ravnateljica. Kot pojasnjuje, v šoli nimajo prostora, kamor bi otroci odlagali elektronske naprave, in verjetno ga tudi ne bodo imeli, saj je ob ogromnem številu otrok nemogoče zagotoviti, da ne bi kdo po nesreči vzel naprave koga drugega. »Da bi učenci odlagali naprave ob vstopu v razred, se nam ne zdi smiselno, saj bi jih po koncu šolske ure vzeli nazaj in bi jih med odmori, ko se selijo v drugo učilnico, zagotovo uporabljali, kar ni dovoljeno, saj smo imeli v preteklosti ravno med odmori največ težav z neprimerno uporabo.«

Naketeri  imajo zanimive izgovore

Ravnateljica opaža, da večina učencev napravo brez težav odda, ko to od njih zahtevajo učitelji, medtem ko nekateri iščejo različne izgovore, na primer da so ravno pogledali na uro, da jih je klicala mami … Tudi starši se odzivajo različno. Večina se z odvzemom naprave strinja, spet drugi so ogorčeni, češ da ne morejo govoriti z otrokom, čeprav imajo učenci v šoli na voljo telefon, s katerega lahko kadarkoli pokličejo starše.

V preteklosti smo imeli ravno med odmori največ težav z neprimerno uporabo mobitelov med otroki.

Tudi učitelji telefona med poukom nimajo pri sebi oziroma ga ne uporabljajo, čeprav po besedah ravnateljice v šoli glede tega nimajo izrecno dogovorjenih pravil. Učitelji telefone uporabljajo predvsem v oddelkih podaljšanega bivanja, da jih lahko starši pred prihodom po otroka pokličejo, da se otrok pripravi za odhod domov.

Izzivi sodobne vzgoje

Novela zakona dovoljuje tudi pregled osebnih predmetov učenca, če učitelji posumijo, da ima pri sebi kaj, kar ni dovoljeno. Ravnateljica v zvezi s tem ne pričakuje težav, saj so že doslej v skladu s šolskim pravilnikom lahko pregledali torbe ali omarice. Pri tem opaža, da starši otrok na razredni stopnji večinoma vedo, kaj imajo ti v torbah, medtem ko starši učencev na predmetni stopnji verjetno ne vedo, kaj vse nosijo njihovi otroci v šolo.

»Učenci se med odraščanjem učijo vedno večje samostojnosti in odgovornosti, zato bi pregledovanje torbe ali stalen nadzor staršev lahko pomenila tudi nezaupanje otroku. Seveda se v torbah pri nekaterih učencih znajdejo tudi nedovoljeni predmeti, zato ob sumu pregledamo torbe in omarice ter obvestimo starše,« dodaja Mateja Škorja.

Sogovornica je prepričana, da je uporaba elektronskih naprav pri mladih velika težava. Medtem ko se v šoli borijo proti njihovi neprimerni in nepotrebni uporabi, so otroci v prostem času mnogokrat izpostavljeni vsebinam, ki jim niso dorasli, pravi.

»Elektronske naprave uporabljajo skoraj vsi nekaj ur dnevno, nekateri pozno v noč in so zjutraj v šoli nenaspani, brezvoljni in nezainteresirani za delo. Velika težava je, ker se učenci ›družijo‹na družbenih omrežjih, izvajajo nasilje, pošiljajo neprimerne vsebine, izsiljujejo ali so žrtve izsiljevanja in lahko tako zaidejo v velike težave. Ob elektronski napravi se počutijo varni, nevidni in pišejo sošolcem ali o sošolcih grde stvari, kar se nato v šoli nadaljuje v različnih oblikah nasilja,« dodaja ravnateljica OŠ Primoža Trubarja Laško.

Že na avtobusu sežejo po njih

V OŠ Hruševec Šentjur do pred dvema letoma še ni bilo prepovedi elektronskih naprav. Na pobudo staršev so nato v pravilih šolskega reda in vzgojnem načrtu določili, da je raba dovoljena le, če so elektronske naprave potrebne pri pouku. Če so otroci pametne telefone ali tablice uporabljali tudi, ko za to ni bili potrebe pri pouku, so jih učitelji začasno zasegli. »Ker ni bili zakonskega določila o tem, so se starši otrok včasih hudovali, da smo napravo odvzeli protizakonito. Med drugim so se sklicevali na krajo zasebne lastnine,« pravi ravnatelj Boris Čujež.

Osebni arhiv

Ta zato pozdravlja spremembo zakonodaje glede omejene rabe elektronskih naprav. Zdaj imajo lahko otroci elektronske naprave pri sebi le, če jih potrebujejo za naravoslovni dan ali dan dejavnosti. Pri sebi jih lahko imajo tudi otroci, ki imajo zdravstvene posebnosti.

Ravnatelj hruševske šole je kritičen do določila, da bi morala šola opredeliti prostor, kamor bi učenec odložil napravo, kadar jo prinese v šolski prostor, čeprav zanjo ni potrebe. Otroci, ki prinašajo telefone s seboj, jih v omenjeni šoli odložijo v svojo omarico, ki jo zaklenejo.

Kako je z mobiteli pri učitelji? Telefone ali tablice uporabljajo v podaljšanem bivanju, saj z njihovo pomočjo zabeležijo prisotnost učencev in tudi to, kdaj gre kateri učenec domov, je dejal sogovornik.

Pravila potrebna tudi v družinskem okolju

Po njegovih besedah so starši naklonjeni omejevanju rabe telefonov, otroci pa ne najbolj. »Veliko jih je že odvisnih od zaslonov. Marsikateri starš zaradi tega zanje išče psihološko pomoč.« Dodaja, da bi bilo smiselno tudi v družinskem okolju določiti pravila glede rabe in otroke bolj spodbujati k prosti igri in drugim dejavnostim.

»Že ko otroci pridejo na avtobus, vsi iz torb potegnejo telefone. Avtobus namreč ni več šolski prostor. Tudi ko gredo po ulici, jih večina že med hojo gleda v zaslone,« opaža ravnatelj.

Glede pregleda osebnih predmetov so se pravila že večkrat spremenila. Čujež pravi, da so imele pred leti šole več pooblastil, da so izvedle pregled, če so posumile, da ima učenec v torbi kaj neprimernega, na primer pirotehniko.

Starši nekaterih otrok vedo, kaj njihov otrok prinaša v šolo, a ne vsi.

»V vmesnem obdobju v nobenem primeru nismo smeli preveriti, kaj učenec prinaša s seboj v šolo. Tudi policisti v nekem obdobju niso smeli pregledati vsebine torbe. Zato smo poklicali starše in v njihovi prisotnosti reševali zadeve.«

Kot pravi ravnatelj, so vsi koraki novega načina pregleda predmetov v teoriji jasni, v praksi pa se s tem, odkar veljajo nova pravila, še niso srečali.