Kaos na zunanjih mejah in pokvarjene počitnice, Evropska komisija neomajna
Evropska komisija je zaradi kaosa na letališčih, ki je posledica dokončne uvedbe novega sistema nadzora na zunanjih mejah EU, na pod vse večjim pritiskom.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Elektronski sistem nadzora vstopa in izstopa Entry/Exit System (EES) na zunanjih schengenskih mejah je po obdobju postopnega uvajanja v celoti zaživel na aprila letos. Na zunanjih mejah tako pristojni odslej vestno izvajajo zbiranje biometričnih podatkov, kot so prstni odtisi in skeniranje obrazov potnikov. Gre za postopek, ki so ga državljani tretjih držav deležni ob prvem prestopu schengenske meje, torej ga morajo nekateri opraviti tudi ob izstopu iz schengenskega območja.
Pričakovati je bilo poporodne težave in kaos, kar se je tudi zgodilo. Nenazadnje so se pred leti ob uvedbi podobnih sistemov s tovrstnimi težavami srečevali tudi v ZDA in Združenem kraljestvu.
Kaos ob začetku poletne turistične sezone beležijo predvsem na letališčih, manj težav je v pristaniščih in na zunanjih kopenskih mejah. V primeru slednjih se lahko sicer v kolonah znajdejo tudi državljani držav članic EU. Nov sistem velja zgolj za državljane tretjih držav, zato državljanom EU na letališčih ni treba čakati v vrstah, drugače je na kopenskih mejah, kjer se na cestah ne morejo izogniti posledični gneči.
O daljših čakalnih dobah in prometnih zastojih od uvedbe sistema denimo poročajo na mejnih prehodih med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino oziroma Srbijo, v kolonah pa se pogosto znajdejo tudi Slovenci.
Najbolj obremenjena letališča
Na letališčih že dlje časa opozarjajo, da se srečujejo z velikimi motnjami v delovanju. Z največjih evropskih letališč oziroma vozlišč in tudi nekaterih manjših, predvsem tistih, ki ležijo v bližini pomembnejših turističnih letovišč, poročajo o številnih zamudah letov in drugih težavah. Številni potniki zaradi zamud ne ujamejo svojega povezanega leta, letala pa občasno letališča zapustijo celo pol prazna.
Nad celotnim dogajanjem najbolj tarnajo britanski državljani, ki so z vidika EU po Brexitu padli v koš državljanov tretjih držav. Ti namreč poleti tradicionalno množično rinejo proti jugu. Če se na pot odpravijo z vlakom ali trajektom, morajo proces odvzema opraviti na britanskih tleh, v primeru leta pa jih postopek čaka ob pristanku na letališče v schengenskem območju. Če imajo na sporedu povezan let in malo časa, se lahko hitro pripeti, da letalo vzleti brez njih na krovu. Pričevanja o zamudah in posledično pokvarjenih počitnicah so številna.
Kot so prejšnji teden v pismu Evropski komisiji opozorili v združenju evropskih letališč ACI Europe in Mednarodnem združenju letalskih prevoznikov (IATA), je situacija »dosegla kritično točko,« saj so se na nekaterih mejnih kontrolah na letališčih čakalne dobe v največjih konicah podaljšale tudi na do pet ur, kar pa vpliva na milijone potnikov.
V obeh združenjih so Komisijo pozvali, naj nemudoma ukrepa. Predlagali so, da bi v juliju in avgustu, »kadar koli število potnikov preseže operativne zmogljivosti mejne kontrole,« izvajanje sistema v celoti ustavili.
Evropska komisija: Na večini letališč ni velikih težav
V Evropski komisiji združenj zaenkrat niso uslišali in so se kot kaže odločili, da bo treba najhujše preprosto pretrpeti. V odzivu so dejali, da si prizadevajo za zmanjšanje vpliva težav na potnike. Poudarili so še, da na večini letališč v EU beležijo le omejene težave.
Oglasil se je tudi namestnik izvršnega direktorja Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) Uku Särekanno, ki je pojasnil, da se bo situacija »v letu ali dveh stabilizirala,« saj je treba državljanom tretjih držav biometrične podatke odvzeti le ob prvem vstopu v schengensko območje. »To je verjetno najbolj zahteven del.«
Schengenske države imajo sicer v skladu s pravili že zdaj omejene možnosti, da zbiranje biometričnih podatkov v primeru preobremenitve začasno ustavijo. A so zahteve zelo stroge, večje izjeme pa niso dovoljenje.
Na voljo jim je namreč mehanizem za izredne razmere, ki mejnim organom v izrednih okoliščinah omogoča začasno prekinitev zbiranja biometričnih podatkov, a je za 6. september predvidena njegova ukinitev.
Devet držav članic s pozivom Komisiji
V torek se je nato na Komisijo v skupnem pismu obrnila še koalicija devetih evropskih držav. Po poročanju Politica so Belgija, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Malta, Nizozemska, Portugalska in Švica evropskega komisarja za notranje zadeve in migracije Magnusa Brunnerja pozvale k podaljšanju prožnosti pri uporabi sistema EES.
Notranji ministri zadevnih držav članic so ponovno izrazili podporo novemu sistemu, a so opozorili, da so prvi meseci delovanja razkrili »znatne težave,« ki jih ni mogoče »podcenjevati«. Komisarja so pozvali k podaljšanju veljavnosti mehanizma tudi po 6. septembru.
Tiskovni predstavnik Komisije Markus Lammert je v odzivu med drugim poudaril, da zakonodaja že vključuje določeno prožnost tudi pri zbiranju biometričnih podatkov v poletnih mesecih. Dejal je še, da Komisija ostaja v »tesnem in konstruktivnem stiku« z »manjšim številom držav članic,« ki se na »nekaterih mejnih prehodih« srečujejo s težavami. Iz Komisije tako zaenkrat ni prispel še noben signal, da bi bili pripravljeni veljavnost mehanizma podaljšati.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
