Slovenija gre na veliko Macronovo vojaško parado; Hrvaška se je o tem sprla
Slovenska vojska bo 14. julija sodelovala na vojaški paradi v Parizu. Udeležilo se je bo sedem pripadnikov Gardne enote. Na Hrvaškem je parada v Parizu sprožila spor.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na veliki vojaški slovesnosti v Parizu, ki bo 14. julija potekala ob francoskem državnem prazniku, bo sodelovala tudi Slovenska vojska. Ministrstvo za obrambo je za Svet24 potrdilo, da je Republika Slovenija prejela vabilo za udeležbo na slovesnosti v francoski prestolnici in da se bodo dogodka udeležili tudi slovenski vojaki.
Slovenija v Pariz ne pošilja večjega vojaškega kontingenta, temveč manjšo ceremonialno enoto. »Slovenska vojska bo na slovesnosti sodelovala s sedmimi pripadniki Gardne enote,« so za Svet24 pojasnili na ministrstvu.
Letošnja parada ni le običajna slovesnost ob francoskem nacionalnem prazniku. Francoski predsednik Emmanuel Macron je na praznovanje povabil tudi države, ki sodelujejo v podpori za Ukrajini. Gre za pobudo Francije in Združenega kraljestva, ki je namenjena oblikovanju prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino v primeru premirja z Rusijo.
Francosko obrambno ministrstvo letošnjo parado umešča v okvir strateškega prebujenja Evrope. V Parizu bo po francoskih navedbah navzočih 35 držav iz koalicije voljnih, poleg njih pa tudi delegacije Nata in Evropske unije. S tem želi Francija dogodek predstaviti kot sporočilo podpore varnosti Ukrajine in evropske celine.
Na Hrvaškem izbruhnil spor med predsednikom in premierjem
Prav politični okvir letošnje parade je eden od razlogov, da se je na Hrvaškem udeležba vojske v Parizu spremenila v spor med predsednikom države Zoranom Milanovićem in premierjem Andrejem Plenkovićem.
Milanović je kot predsednik republike in vrhovni poveljnik hrvaških oboroženih sil sporočil: »Hrvaška vojska ne bo sodelovala na vojaški paradi v Parizu,« je dejal. Ob tem je poudaril, da ukazov ne izdajajo HDZ, Plenković ali obrambni minister, temveč predsednik, kadar presodi, da je zadeva politično občutljiva in škodljiva za Hrvaško, njen ugled in dostojanstvo.
Milanović je navedel več razlogov. Franciji je očital, da se ni udeležila hrvaške vojaške parade v Zagrebu, čeprav je Hrvaška nanjo povabila zaveznice iz Nata. Opozoril je tudi na hrvaški nakup francoskih bojnih letal Rafale in na francoske odnose s Srbijo. Posebej ga moti tudi to, da letošnjo pariško parado razume kot promocijo koalicije voljnih za Ukrajino.
Plenković zagovarja nasprotno stališče. Po njegovem pri udeležbi na takšnem dogodku ne gre za vojaško operacijo, temveč za protokolarno oziroma ceremonialno vprašanje. Hrvaški javni servis je poročal, da vlada vztraja, da odločanje o takšni udeležbi ni v pristojnosti predsednika, temveč obrambnega ministra.
Spor se je prenesel tudi na vojaški vrh. Milanović je poudaril, da bo načelnik generalštaba izvršil ukaz vrhovnega poveljnika, saj je po njegovem predsednik republike najvišji člen v verigi poveljevanja.
Ker hrvaška vojska po Milanovićevem ukazu ne bo sodelovala na paradi, bo Hrvaško v Parizu zastopala elitna protiteroristična enota Lučko, ki deluje v okviru notranjega ministrstva. Hrvaška vlada je tako po odločitvi predsednika našla drugo pot, da bo država na Macronovi slovesnosti vendarle navzoča.
Slovenska predsednica o prisotnosti slovenske vojske ni bila obveščena
Slovenski primer je zanimiv prav v primerjavi s Hrvaško. Tam se spor vrti okoli vprašanja, kaj pomeni položaj predsednika države kot vrhovnega poveljnika. V Sloveniji se takšen javni konflikt ni odprl, je pa Urad predsednice republike za Svet24 pojasnil, da predsednica Nataša Pirc Musar z udeležbo Slovenske vojske na paradi v Parizu ni bila seznanjena in da njen urad pri usklajevanju ni sodeloval.
»Predsednica republike nima pristojnosti za neposredno vodenje in poveljevanje Slovenske vojske, torej tudi ne za odrejanje operativnih nalog ali službenih poti pripadnikov,« so še za Svet24 dodali v uradu predsednice. Dodali so, da sta za to pristojna minister za obrambo in načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
Po navedbah urada mednarodno sodelovanje Slovenske vojske urejajo različne pravne podlage. Pri ceremonialnih dogodkih so lahko podlaga tudi bilateralni sporazumi in načrti sodelovanja z določeno državo.
»Z morebitno udeležbo Slovenske vojske na paradi v Parizu predsednica ni seznanjena in skladno s pristojnostmi tudi ni bila vključena v usklajevanje,« so še zapisali.
Razlika s Hrvaško je zato očitna. Milanović položaj vrhovnega poveljnika razume kot podlago za neposredno odločanje o tem, ali lahko hrvaška vojska sodeluje na pariški paradi. Urad slovenske predsednice pa poudarja, da ta položaj v slovenskem sistemu ne pomeni odrejanja operativnih nalog ali službenih poti pripadnikov Slovenske vojske.
Odločitev usklajena med vlado in ministrstvi
Ministrstvo za obrambo slovensko udeležbo pojasnjuje kot del zavezniškega in vojaško-diplomatskega sodelovanja s Francijo. Kot so zapisali, sodelovanje med slovensko in francosko vojsko temelji na statusu strateških partneric in medvladnem sporazumu. Vojski po njihovih navedbah tesno sodelujeta v skupnih projektih znotraj Evropske unije in zveze Nato.
»Sodelovanje Slovenske vojske na državnem prazniku je pomembno zaradi krepitve strateškega zavezništva in medsebojnega spoštovanja,« so poudarili na ministrstvu. Dodali so, da slovenska prisotnost simbolizira enotnost, solidarnost in vzajemno obvezo znotraj Nata in Evropske unije. Po njihovih navedbah skupna prisotnost na takšnih slovesnostih poglablja zaupanje med pripadniki vojsk obeh držav, hkrati pa Slovenska vojska s tem izkazuje spoštovanje do skupnih zgodovinskih vrednot.
Na vprašanje, kdo v Sloveniji odloča o udeležbi pripadnikov Slovenske vojske na takšnih protokolarnih oziroma ceremonialnih dogodkih v tujini, so na ministrstvu odgovorili, da gre za usklajeno delovanje pristojnih državnih organov. Pri tem so navedli Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Ministrstvo za obrambo. Enak odgovor so podali tudi na vprašanje, ali je pri takšni udeležbi potrebna odločitev ministrstva, Generalštaba, vlade ali soglasje katerega drugega organa.
Iz odgovora ministrstva izhaja, da je bila odločitev sprejeta v okviru vlade in pristojnih ministrstev, ne pa v okviru urada predsednice republike.
Parada z ukrajinskim poudarkom
Francoska parada 14. julija je ena največjih in najbolj prepoznavnih vojaških slovesnosti v Evropi. Tradicionalno poteka na Elizejskih poljanah v Parizu, spremlja pa jo francoski državni vrh na čelu s predsednikom republike.
Letos bo dogodek poleg običajnega državnega in vojaškega pomena nosil tudi izrazito evropsko in ukrajinsko sporočilo. Francosko obrambno ministrstvo napoveduje prikaz enotnosti oboroženih sil in notranjih varnostnih sil, obenem pa tudi evropskega obrambnega prebujenja. V francoskih predstavitvah dogodka se pojavlja poudarek, da se Evropa zaradi vojne v Ukrajini sooča z novo varnostno stvarnostjo.
Po napovedanem programu se bo slovesnost začela z jutranjim prihodom francoskega predsednika, pregledom enot in predsedniškimi častmi. Sledili bodo zračni prelet, mimohod peš enot, helikopterji, motorizirane enote, varnostne sile, konjenica in sklepni prikaz.
V ospredju bodo tudi tuje delegacije, zlasti države, vključene v koalicijo voljnih za Ukrajino. Macronova parada tako letos ne bo le praznovanje francoskega nacionalnega praznika, ampak tudi oder za širše sporočilo o evropski varnosti, podpori Ukrajini in zavezništvih, ki jih želi Francija pokazati na eni najvidnejših državnih slovesnosti v Evropi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
