Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Smrt je v Sloveniji za svojce povezana z visokimi stroški, ki lahko hitro dosežejo več tisoč evrov. Končna cena je odvisna predvsem od vrste pogreba, izbire krste ali žare, pokopališča, nagrobnika ter dodatnih storitev.

»Neka optimalna cena je med 2500 evri za žarni pogreb in 3000 za klasičen pogreb s krsto. Sama krsta stane okoli 400 evrov, žare pa so do 150 evrov. Sicer je težko oceniti, koliko natančno stane pogreb, želja je lahko veliko, izbira pa je tudi velika in zato lahko cena naraste tudi krepko več kot 4000 evrov,« pa je povedal Marjan Žvokelj iz pogrebnega podjetja Lavanda pri Horjulu.

Robert Balen

Prevoz je lahko zelo drag

Pogrebno podjetje namreč lahko poskrbi tudi za ureditev vse potrebne dokumentacije, od upepelitve na Žalah do matičnega urada, pri nas pa je možno dejansko pokojnika kremirati le v Ljubljani na žalah in v Mariboru, kjer to storitev opravlja zasebnik.

In ravno zaradi tega lahko cena pogreba zelo naraste. Kot pravi Žvokelj, je zelo drag prevoz, nekje z obrobja Slovenije, recimo Bele krajine ali Bovca, zaradi prevoza pokojnika na Žale in nato še prevzem žare, hitro strošek nanese več kot 1000 evrov, kar zelo podraži pogreb.

»Menim, da je pogreb v osrednji Sloveniji še vedno cenejši, kot če posameznik umre v bolj oddaljenem delu Slovenije,« še pravi Žvokelj.

Dostojno slovo

Alternativna vrsta pogreba? Ta novost bi lahko prišla tudi k nam

Tako so druge potrebne storitve še največji strošek, poleg prevoza seveda, z nekaj več dodatki, od cvetja in vencev, dražjih žar ali krst, pa osmrtnice v časopisu in zelo pogosto pogrebščino po pogrebu, zato cena okoli 4000 evrov na pogreb ni presenetljiva.

Če pa potrebuje družina še nov nagrobnik na grobu, pa se ta strošek še poveča za dodatnih 2000 do 6000 evrov. Poleg prevoza torej ta še najbolj podraži pogreb.

Shutterstock

Država pomaga, a ne vsem

Najcenejša je praviloma upepelitev z raztrosom pepela, brez mrliške vežice in brez pogrebščine in tako cena pade za polovico. Socialno ogroženim lahko pomaga tudi država saj lahko svojci, ki so socialno ogroženi, pri pristojnem centru za socialno delo uveljavljajo izredno denarno socialno pomoč za kritje pogrebnih stroškov, vendar gre za socialni prejemek, vezan na materialni položaj družine, zato ga ne prejme vsak.

V povprečju pogreb stane pri nas okoli dve mesečni povprečni plači, strošek pogreba se je v zadnjih desetih letih tako rekoč podvojil.

Kot pravi Žvokelj, po njegovih izkušnjah največ ljudi pri nas umre jeseni ali pozimi, med oktobrom in januarjem, veliko manj pa je primerov smrti poleti. Če jeseni in pozimi kosijo virusi, mraz, so poleti glavni razlogi smrti nesreče ali kapi zaradi vročine.

arhiv DL

Na leto umre en odstotek Slovencev

Kot navajajo na statističnem uradu v Sloveniji vsako leto umre približno 21.000 do 23.000 ljudi, kar pomeni povprečno okoli 60 smrti na dan ali 1700 do 2000 smrti na mesec. Na leto torej Slovenija izgubi približno en odstotek prebivalstva. Največja stopnja umrljivosti je v pomurski regiji, največja povprečna starost umrlega pa je v primorsko-notranjski regiji. Dan, ko je umrlo največ prebivalcev Slovenija, je bil po zadnjih podatkih 6. december 2020, ko je umrlo kar 130 posameznikov.

· Slovenija

Davek na dediščino: po sinovi smrti starša v dolgovih

Če primerjamo stroške pogreba s kupno močjo prebivalcev, ugotovimo zanimiv paradoks: Slovenija sicer ni najdražja država za pogreb v absolutnem znesku, je pa pogreb za povprečnega prebivalca med dražjimi v regiji, saj predstavlja večji delež mesečnega dohodka kot na primer v Avstriji. Tam stane pogreb tudi do 7000 evrov ali več, v Italiji so le malenkost cenejši kot v Avstriji, Hrvaška pa je nekaj cenejša oziroma so cene primerljive z našimi.

Shutterstock

Če pri nas torej pogreb v povprečju stane dve povprečni plači, je v Avstriji ta delež manjši, le plačo in pol, toliko kot mi pa morajo imeti na zalogi tudi Italijani, na Hrvaškem pa so tudi že pri dveh povprečnih plačah.