Jure Klobčar

SDS je na nedeljskih parlamentarnih volitvah prejela 28 poslanskih mandatov, za vodilno Svobodo je zaostala za slabih 8000 glasov, pri čemer še niso prispeli glasovi iz tujine, teh je bilo leta 2022 približno 15.000.

Janez Janša je na današnji tiskovni konferenci povedal, da toliko nepravilnosti, kot jih je bilo na tokratnih volitvah, ni bilo še nikoli.

Najbolj sporni so po njegovem mnenju rezultati na predčasnih volitvah, na katerih je SDS prejel 15 odstotkov, Svoboda pa 47 odstotkov. »Jaz temu ne verjamem,« je dejal Janša in dodal, da je že res, da na predčasne volitve bolj hodijo v urbanih središčih, ki so bolj levo usmerjena, in da drži, da so sami volivcem rekli, da so nekatera predčasna volišča nezakonita. »Kljub temu je to nesorazmerje nenavadno. Razmerja 15:47 mi ne kupimo. Odstopanja so tako velika, da rezultat ni verodostojen. Menimo, da ta rezultat ne bi smel veljati,« pravi Janša, ki dodaja, da bodo v SDS uporabili vse pravne poti za izpodbijanje rezultata na predčasnih volitvah. Relevantnih in legitimnih rezultatov volitev po njegovem mnenju ne bo do zaključka vseh pravnih postopkov.

Notranja politika

Analiza: Na mizi predčasne volitve in manjšinska vlada

V Argentini niso pravočasno prejeli glasovnic

V SDS so zaznali še številne druge nepravilnosti. Janša je omenil neposodobljene volilne imenike, menda je poziv na volitve prejel nek pokojnik. Številni odbori niso dobili zadostno število glasovnic in so morali čakati, da so jih prejeli. To se zdi Janši nenavadno, saj volilna udeležba ni bila višja kot pred štirimi leti.

Pojavile so se slike, ki naj bi dokazovale, da so s posameznih volišč odnašali skrinjice. Nekateri volivci v tujini niso dobili glasovnic pravočasno, zlasti v Argentini, pravi Janša, v Bruslju naj bi nekateri dobili po dve. Spletna stran Državne volilne komisije (DVK) se je med vnašanjem rezultatov sesuvala, vmes pa so bili rezultati tudi pomešani, izvoljeni poslanci so se pojavljali pod različnimi strankami ... Delovanje spletne strani po njegovih besedah preverja tudi urad za informacijsko varnost.

Svoboda: Učbeniški primer delovanja populistične desnice

Na Janševe besede in očitke so se odzvali v Golobovi stranki Gibanje Svoboda. »Danes smo priča poskusom spodkopavanja zaupanja v demokratične procese. Gre za učbeniški primer delovanja populistične desnice, kot jih poznamo iz tujine,« so zapisali in dodali, da ta nastop Janše služi »izključno opravičevanju lastnega volilnega poraza: z ustvarjanjem dvoma, širjenjem teorij zarot ter načrtnim spodkopavanjem stabilnosti države.«

To pa še ni vse. Menijo, da je »še posebej ironično, da o domnevnih volilnih prevarah govori prav oseba, ki javnost še vedno zavaja o svoji vlogi v največjem političnem škandalu v samostojni Sloveniji, sodelovanjem z izraelskim podjetjem Black Cube, vplivanjem te paraobveščevalne agencije na volilne procese v Republiki Sloveniji ter neposrednim napadom na suverenost naše države.«

Jure Klobčar

Kritika na delo volilnih komisij

Obenem je bil Janša kritičen do dela volilnih komisij volilnih enot. V SDS so namreč zaradi organizacije nekaterih volišč na predčasnem glasovanju vložili ugovore na sedem volilnih enot, v katerih so bila po njihovem mnenju nekatera volišča organizirana v neskladju z zakonom. V vseh volilnih enotah so volilne komisije njihov ugovor kot neutemeljen zavrnile. Kot je v ponedeljek pojasnila DVK, ima vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, pravico do pritožbe na državni zbor. Ta se skladno z zakonom o volitvah v DZ lahko vloži najkasneje do seje mandatno-volilne komisije DZ, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev.

Dan po volitvah

Golob večini strank razposlal vabila na delovno kosilo

"Pravica do tega pravnega sredstva ni vezana na to, ali je odločba volilne komisije volilne enote vsebovala pravni pouk ali ne," so še navedli na DVK in se s tem odzvali na Janševe očitke, da so volilne komisije volilnih enot v zavrnilnih odločbah zapisale različen pravni pouk o enaki zadevi.

Na nedeljskih volitvah, ki so bile desete v samostojni Sloveniji, se je v DZ uvrstilo sedem list. Po delnih neuradnih izidih po 99,96 odstotka preštetih glasov je slavila Svoboda z 28,62 odstotka glasov in 29 poslanskimi mandati pred SDS, ki je dobila 27,95 odstotka glasov in 28 mandatov. V DZ so se uvrstile še skupna lista NSi, SLS in Fokus z devetimi, SD in Demokrati s šestimi mandati, lista Levica in Vesna ter Resnica pa bi dobili po pet mandatov.

Pojasnila o udeležbi na predčasnih volitvah

Janša je zavrnil  namigovanja, da velik razkorak v številu glasov na predčasnem glasovanju izhaja iz njihovega poziva k bojkotu. Pojasnil je, da so volivcem zgolj svetovali, naj ne glasujejo na triindvajsetih nezakonitih voliščih od skupno osemseminosemdesetih. Ta poziv po njegovi oceni ne pojasnjuje velikega razkoraka v podpori, ki po njegovih besedah dosega razmerje ena proti štiri oziroma ena proti pet v korist zmagovalne stranke. Ob tem je poudaril, da so se v okrajih z dobrimi rezultati stranke njihovi volivci predčasnega glasovanja normalno udeležili.

Volitve 2026

Kakšen bo novi državni zbor: večinoma moški, najmlajši poslanec star 25 let

Opozorila o varnosti v Stožicah in pomanjkanju glasovnic

Stranka znova izpostavlja pomanjkljiv nadzor nad volilnimi skrinjicami v dvorani Stožice. V času samega glasovanja so njihovi predstavniki nadzorovali volišča, težavo pa vidijo v nočnem varovanju. Tajnik volilne komisije je ob sedmih zvečer skrinjico zaklenil v ločen prostor in jo prelepil z varnostno nalepko. Zjutraj je isto nalepko odlepil in jo zvečer ponovno uporabil. V petih dneh in petih nočeh hrambe nepreštetih glasovnic njihovi člani niso sodelovali pri nadzoru. Predsednik stranke pri tem dodaja, da ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću glede Stožic in varovanja ne zaupa. Obregnil se je tudi ob pojasnila pristojnih glede pomanjkanja glasovnic na posameznih voliščih. Sprašuje se o ustreznosti postopka, pri katerem "uslužbenci manjkajoče glasovnice na volišče prinašajo kar v volilnih skrinjicah in ne v uradnih ovojnicah".

Očitki Državni volilni komisiji in iskanje pravice

Okrajne volilne komisije v Ljubljani so po njegovih navedbah s preglasovanjem sprejele nezakonito navodilo DVK. Ta organ je namreč omogočil združevanje volišč, čeprav je hkrati zavrgel pritožbe stranke z utemeljitvijo, da za odločanje o tem vprašanju nima pristojnosti. Predsednik stranke opozarja, da predstavljajo zgolj preverljiva dejstva in zato zahtevajo temeljito pravno razjasnitev. Spomnil je še, da so se podobne stvari dogajale že na preteklih volitvah, a so pristojni takrat zadeve prikrili z izgovorom, da napake ne vplivajo na končni rezultat. Tokratne nepravilnosti pa po njegovem prepričanju neposredno in bistveno krojijo končni rezultat volitev.

Rezultati volitev

Kdo je vstopil in kdo ostaja pred vrati parlamenta

Primož Lavre

Sestavljanje vlade in povolilne špekulacije

V nadaljevanju novinarske konference je Janša odgovarjal na novinarska vprašanja o morebitnem sestavljanju vlade. Zavrnil je špekulacije o oblikovanju šibke koalicije s 46 glasovi in poudaril, da stranka trenutno le preverja stanje in čaka na končne številke. Prav tako ni želel komentirati povabila Roberta Goloba drugim desnosredinskim strankam in morebitnih posledic za desnico. Pripomnil je še, da se mu je Golob v tiskovnem središču izognil in raje zavil v drugo sobo.

V mestih ostali doma

Volitve skozi zemljevid: Kako je udeležba prevesila tehtnico

Ocena volilnega rezultata in padec podpore vladnim strankam

Volitve je označil za referendum o korupciji. Izrazil je presenečenje nad številom volivcev, ki po njegovem mnenju takšno stanje podpirajo, a hkrati poudaril, da je večina vseeno glasovala proti. Vladne stranke so namreč po njegovih besedah z dosedanjih 53 mandatov padle na približno 40 ali manj.

Zavrnil je novinarske očitke, da s tiskovno konferenco in opozarjanjem na nepravilnosti le skriva volilni poraz. Novinarjem je odvrnil, da imajo za mobilizacijo leve sredine več zaslug mediji kot stranka SDS. Stranka bi si sicer v parlamentu želela šestdeset glasov, ki "bi državo peljali naprej", a teh očitno nimajo.

Zgodovina Janševe zgodbe o "ukradenih volitvah"

Pri spletnem portalu necenzurirano.si so spomnili, da je Janša že večkrat v zgodovini po volitvah poudarjal, da so bile te zaradi različnih razlogov sporne. Začel je že leta 2004, ko je SDS zmagala, je zahteval ponovno štetje glasov za DeSUS, ki se je takrat komaj prebil čez parlamentarni prag. Štiri leta pozneje je po tesnem porazu proti SD Boruta Pahorja, poudarjal, da "bo rezultate treba natančno preveriti". 

Po prepričljivi zmagi SMC na volitvah 2014, med katerimi je bil Janša v zaporu na Dobu (ustavno sodišče je obsodilno sodbo v zadevi Patria pozneje razveljavilo), je poudarjal, da "to niso svobodne in poštene volitve". V poznejših letih pa jih je večkrat označeval za "ukradene". 

Po relativni zmagi na volitvah 2018, po kateri ni uspel sestaviti vlade, je Janša govoril, da "volitve niso bile izvedene v enakih pogojih za vse" in da "so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju rezultata mediji". 

Leta 2022 pa je po porazu proti Gibanju Svoboda opozarjal, da volitve "niso potekale v poštenih pogojih", pri čemer je izpostavljal vpliv medijev in globoke države. Že v mesecih pred volitvami so člani in podporniki SDS javno napadali državno volilno komisijo.