Profimedia

Verjetno ga ni človeka, ki še ni slišal za 5G. Gre za peto generacijo brezžične tehnologije, ki omogoča še hitrejše prenose podatkov in povečano pasovno širino. V praksi to pomeni nemoteno gledanje filmov preko spleta, še bolj kakovostne video klepete, večji ter lažji dostop do svetovnega spleta in še veliko več.

Kako smo dobili 5G?

Če smo zelo pikolovski, gre pravzaprav za četrto generacijo brezžične tehnologije, če štejemo samo digitalno zgodovino mobilnih omrežij. 1G, ki se je pojavila sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, je bila namreč analogna celična tehnologija, ki je omogočala zgolj navadne klice prek mobilnih telefonov.

Nato smo dobili omrežja GSM, ki so kot prva omogočala digitalno prenašanje radijskih signalov in s tem pošiljanje SMS-sporočil, v začetku tega stoletja pa so jim sledila 3G oz. UMTS omrežja, ki so hitrost od 200 kb zvišale do nekaj megabitov na sekundo. To je omogočilo prihod pametnih telefonov, brezžični dostop do interneta, pa tudi video klice. 

Profimedia

Čez nekaj let so bila 3G omrežja nadgrajena na vmesno stopnjo (HSPA) in nato na 4G (LTE), katerih glavna prednost so bile hitrosti v prenosu podatkov. Omrežje 4G je omogočilo razcvet internetnega telefoniranjapreko omrežij, kot soWhatsApp, Messenger, Viber, razmah družabnih omrežij vseh vrst, igric, pretoka filmov in glasbe, pa tudi 3D-televizije.

A izkazalo se je, da ljudje v vsakdanjem življenju potrebujemo še višje hitrosti, sploh v času, ko so bili zaradi zdravstvenih razmer delovni procesi, druženje in preživljanje prostega časa odvisni od svetovnega spleta. Jasno je postalo, da 5G ni le modna muha, temveč digitalna nuja, saj potrebujemo večje hitrosti prenosa podatkov oziroma hitrejše pretakanje vsebin z interneta, odzivnejše naprave in bolj neposredno komunikacijo med napravami. 

5G vs. njegovi predhodniki

Ena izmed ključnih prednosti tehnologije 5G v primerjavi s prejšnjimi omrežji je bistveno višja hitrost prenosa podatkov. Omrežje se odzove v zgolj nekaj milisekundah, zato se spletne strani začnejo nalagati skoraj takoj, videoposnetki se predvajajo brez prekinitev, prenos večjih datotek pa je opravljen v zelo kratkem času. V praksi to uporabniki najpogosteje opazijo pri gledanju videov visoke ločljivosti, uporabi pretočnih storitev in igranju spletnih iger, kjer je pomembna hitra in stabilna povezava.

Profimedia

Poleg hitrosti 5G prinaša tudi nižjo zakasnitev, kar pomeni, da je odzivni čas omrežja krajši. To je še posebej pomembno pri aplikacijah v realnem času, kot so video klici, spletne igre in uporaba navigacijskih storitev. Za povprečnega uporabnika se to kaže kot bolj tekoča uporaba aplikacij in manj motenj pri komunikaciji.

Pomemben vidik tehnologije 5G je tudi njen vpliv na razvoj pametnih mest, interneta stvari in novih digitalnih storitev. Omrežje omogoča povezovanje velikega števila naprav, kot so pametni senzorji, vozila, gospodinjski aparati in industrijski sistemi. Čeprav teh sprememb uporabniki morda še ne zaznavajo neposredno, bodo v prihodnosti pomembno vplivale na kakovost življenja in delovanje družbe.

Kdo sploh še uporablja telefon samo za klasične klice in SMS sporočila?

V vsakdanjem življenju pa razlika med 4G in 5G ni vedno izrazita. Pri osnovnih opravilih, kot so brskanje po spletu, uporaba družbenih omrežij, pošiljanje sporočil ali poslušanje glasbe, večina uporabnikov večje razlike ne opazi. A gre za opravila, ki pri rabi pametnih naprav niso več v ospredju in mnogi si prepričani, da je prav tehnologija 5G korenito spremenila naš način komuniciranja.

Sklenemo torej lahko, da 5G predstavlja pomemben tehnološki korak naprej, vendar njegova prednost v vsakdanji rabi ni vedno očitna. Razliko bodo najbolj opazili uporabniki, ki pogosto uporabljajo zahtevnejše digitalne storitve ali živijo na območjih z dobro pokritostjo omrežja 5G. Za večino pa bo 5G predvsem temelj za prihodnje digitalne rešitve, ki bodo postopoma postale del vsakdana.

Profimedia