Robert Balen

Po letih zapostavljanja stanovanjske problematike si je aktualna vlada premierja Roberta Goloba zastavila ambicioznejše cilje. Za bolj učinkovit sistem javnih najemnih stanovanj in povečanje njihovega števila je junija sprejela novo stanovanjsko zakonodajo, ki bo zaživela naslednje leto. Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj predstavlja temelj nove stanovanjske politike, je takrat poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Določeno je, da se v državnem proračunu v naslednjih 10 letih za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj letno nameni 100 milijonov evrov. Od tega bo vsaj 75 milijonov evrov letno namenjenih za vplačilo dodatnega namenskega premoženja v kapital Stanovanjskega sklada RS za gradnjo v lastni režiji ter programe sofinanciranja projektov občin, lokalnih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. Do 25 milijonov evrov pa bo namenjenih SID banki za subvencioniranje ugodnih posojil tem subjektom za gradnjo stanovanj.

2000 stanovanj na leto

Maljevac je poudaril, da bo to zadostna podlaga za gradnjo 2.000 stanovanj letno. Obenem je izpostavil, da je stanovanjski fond po 30 letih krčenja v kritičnem stanju in dodal, da nobena vlada doslej ni vzpostavila stabilnega vira financiranja gradnje javnih najemnih stanovanj.

Od začetne faze do izgradnje stanovanja traja od pet do sedem let

In koliko stanovanj je bilo zgrajenih v času Golobove vlade? Po podatkih ministrstva za solidarno prihodnost okoli 2.000 javnih najemnih stanovanj. Nekaj manj kot 1.100 jih je bilo zgrajenih s pomočjo sredstev evropskega Načrta za okrevanje in odpornost. Stanovanjski sklad je zgradil 840 stanovanj iz lastnih sredstev in s pomočjo Razvojne banke Sveta Evrope. V gradnji je več kot 500 stanovanj, še več kot 1.000 jih je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Sa.R.

Direktor stanovanjskega sklada Črtomir Remec je nedavno poudaril, da »cikel od umeščanja v prostor, projektiranja, pridobivanja gradbenega dovoljenja do same gradnje v povprečju traja med pet in sedem let. To dokazuje, da nobena vlada ne more biti zaslužna za konkreten projekt. Od leta 2015 so bile štiri vlade in vsaka je po svoje zaslužna (...), da smo v situaciji, v kateri smo.«

Stanovanjski sklad RS je sicer v obdobju 2015-2025, za katero je veljal tudi zadnji nacionalni stanovanjski program, zagotovil okoli 3.000 dodatnih javnih najemnih stanovanj. V gradnji ali pripravi so še projekti za dobrih 2.000 stanovanj, od tega so trije največji projekti z okoli 1.000 stanovanji tik pred začetkom gradnje.

Novih 82 stanovanj v Lukovici

Prav danes bodo v Lukovici položili temeljni kamen za gradnjo soseske z 82 javnimi najemnimi stanovanji. Predvidene so štiri stavbe s pritličji in tremi nadstropji. Stanovanja bodo velika od 32 do 85 kvadratnih metrov. Lokacija je vabljiva. Na robu Lukovice in v bližini štajerske avtoceste, 20 kilometrov od Ljubljane, čas vožnje seveda odvisen od gostote prometa. Gradnja se bo pričela letos, zaključila pa leta 2027.

Jure Klobčar

V igri trije večji projekti

Od večjih projektov v režiji stanovanjskega sklada so še Glince Podutik v Ljubljani (v treh fazah skupno 280 stanovanj), Novo Pobrežje v Mariboru (v dveh fazah 439 stanovanj) in Ob Savi v Kranju (v dveh fazah 269 stanovanj). Remec pričakuje, da bodo integralna gradbena dovoljenja zanje dobili do konca leta, tako da bi lahko gradnja stekla v prvem polletju 2026.

Po novem poenostavljeni postopki oddaje

Z novelo stanovanjskega zakona, ki stopi v veljavo 1. decembra, se bodo med drugim prilagodili in poenostavili postopki oddaje javnih najemnih stanovanj, povečala naj bi se dostopnost javnih najemnih stanovanj tudi za srednji razred, za mlade in mlade družine ter zaposlene v poklicih, ki so pomembni za lokalno okolje.

Najemnine v javnih najemnih stanovanjih se bodo v prihodnjih petih letih postopoma zvišale, s čimer bodo imeli stanovanjski skladi, neprofitne stanovanjske organizacije in občine na voljo več sredstev za prenovo in vzdrževanje stanovanjskega fonda. Uveden bo namreč dodatek za vzdrževanje, ki so odvisen od starosti stanovanja.

Tudi po zvišanju najemnin pa bodo po zagotovilih ministrstva te še vedno dostopne v primerjavi z najemninami na zasebnem trgu. Ob tem bodo najranljivejše skupine še naprej zaščitene s sistemom subvencij, pri katerih pa bodo nekatere spremembe.

Subvencioniranje neprofitnih najemnin bo od občin prevzela država, subvencioniranje tržnega najema pa bo z države prešlo na občine. Takšna ureditev je določena že za celotno leto 2025.