Kaj pomeni glas ZA in kaj PROTI na referendumu o socialni pomoči?
Volivci bodo odločali o družbeno koristnem delu kot pogoju za socialno pomoč. Pojasnjujemo, kaj referendum določa in katerih odgovorov še nima.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Volivci bodo 11. oktobra odločali, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne ljudi brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela. Referendum pa ne določa, koliko ljudi bi to zajelo, koliko ur bi morali delati, kdo bi jih razporejal in kaj bi se zgodilo ob zavrnitvi.
Referendumsko vprašanje povezuje tri stvari. Denarno socialno pomoč, sposobnost za delo in obveznost družbeno koristnega dela. Pri tem sta ključni formulaciji »delovno sposobne osebe« in »brez objektivnih ovir za delo«.
Zato glasovanje ne zadeva vseh prejemnikov socialne pomoči. Prav tako volivci ne odločajo o že pripravljenem zakonu z določenim številom ur, seznamom del in sankcijami. Gre za posvetovalni referendum, na katerega državni zbor pravno ni vezan. Konkretno ureditev bi moral zakonodajalec šele pripraviti.
Skoraj 48 tisoč prejemnikov ne pomeni skoraj 48 tisoč ljudi, ki bi morali delati
Po uradnih proračunskih podatkih je bilo leta 2022 povprečno mesečno 52.885 prejemnikov denarne socialne pomoči. Leta 2023 jih je bilo 49.521, leta 2024 pa 47.775. V dveh letih se je povprečno mesečno število zmanjšalo za približno 9,7 odstotka.
Podatek o 47.775 prejemnikih ne pomeni, da bi toliko ljudi po morebitni spremembi moralo opravljati družbeno koristno delo. Gre za vse prejemnike denarne socialne pomoči in za povprečno mesečno število, ne za število različnih ljudi, ki so pomoč prejeli kadarkoli v letu.
Referendumsko vprašanje ciljno skupino omejuje na delovno sposobne ljudi brez objektivnih ovir za delo. Koliko ljudi bi v praksi izpolnjevalo oba pogoja in bi jih prihodnji zakon tudi dejansko zavezal k družbeno koristnemu delu, trenutno ni določeno.
Nekoliko ožjo skupino pokažejo podatki ministrstva iz julija letos. Med 43.257 registriranimi brezposelnimi je bilo 16.741 prejemnikov denarne socialne pomoči. Med njimi jih je bilo 10.282 oziroma 61,4 odstotka dolgotrajno brezposelnih. Njihova povprečna brezposelnost je trajala 34,5 meseca, pri vseh registriranih brezposelnih pa 19,8 meseca.
Tudi 16.741 brezposelnih prejemnikov DSP ni mogoče enačiti s številom ljudi, ki bi jih morebitna nova obveznost zajela. Registrirana brezposelnost in odsotnost objektivnih ovir za delo nista ista kriterija.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je med obravnavo opozorila prav na nejasnost izraza »brez objektivnih ovir«. Po njenem opozorilu iz referendumskega vprašanja ni dovolj jasno, kako bi se prihodnja ciljna skupina razlikovala od ljudi, ki jih že danes zajemajo pogoji in izključitve v sistemu socialnih prejemkov.
Tudi zdaj socialna pomoč ni brez pogojev
Sedanja zakonodaja že vsebuje obveznosti, povezane z zaposlitveno aktivnostjo.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih določa, da je človek do denarne socialne pomoči upravičen, če si minimalnih sredstev za preživetje ne more zagotoviti iz razlogov, na katere ni mogel oziroma ne more vplivati.
Pozna tudi tako imenovane krivdne razloge. Do denarne socialne pomoči med drugim ni upravičen človek, ki brez utemeljenega razloga zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko privedle do zaposlitve ali izboljšanja njegovega socialnega položaja. Med temi so zavrnitev vključitve v ukrep aktivne politike zaposlovanja, zavrnitev primerne zaposlitve, nesodelovanje pri iskanju zaposlitve in zavrnitev zaposlitvenega načrta.
Za določene dolgotrajnejše prejemnike velja še konkretnejše pravilo. Brezposelni prejemnik, ki ne prejema nadomestila za brezposelnost in je v zadnjih dvanajstih mesecih socialno pomoč prejel več kot devetkrat, mora sprejeti zaposlitev, ki mu jo v skladu z zaposlitvenim načrtom ponudi oziroma nanjo napoti zavod za zaposlovanje. Če jo odkloni ali prekine, zakon določa izgubo pravice in šestmesečno obdobje brez upravičenosti do pomoči.
Sistem pozna tudi spodbude. Med delovno aktivne se za potrebe dodatka štejejo tudi nekatere osebe, vključene v aktivno politiko zaposlovanja, zaposlitveno ali psihosocialno rehabilitacijo ter ljudje s pisnim dogovorom o prostovoljskem delu.
Referendumski predlog bi torej tem oblikam aktivacije za določeno skupino dodal še družbeno koristno delo kot pogoj za prejemanje denarne socialne pomoči.
Zagovorniki poudarjajo aktivacijo in vzajemnost
Zagovorniki predloga poudarjajo, da lahko dolgotrajna odsotnost s trga dela otežuje vrnitev v zaposlitev. Po njihovem bi lahko redno družbeno koristno delo pomagalo pri ohranjanju delovnih navad in dnevnega ritma, povečalo socialno vključenost ter ljudem omogočilo pridobivanje izkušenj in stik z delovnim okoljem.
Kot možna področja dela so predlagatelji v parlamentarni razpravi omenjali pomoč v lokalnih skupnostih, pri okoljskih akcijah, humanitarnih dejavnostih ter kulturnih, športnih in drugih skupnostnih projektih.
Zagovorniki izpostavljajo tudi načelo vzajemnosti. Po njihovem je mogoče od človeka, ki pomoč prejema iz javnih sredstev, je sposoben za delo in nima objektivnih ovir, pričakovati določen prispevek skupnosti.
Ob tem poudarjajo, da ukrep ne bi smel zajeti bolnih, invalidov, negovalcev oziroma ljudi z drugimi objektivnimi zdravstvenimi, socialnimi ali družinskimi ovirami.
Evropsko priporočilo o minimalnem dohodku po njihovem podpira širše načelo aktivacije ljudi, ki lahko delajo. Svet EU državam priporoča povezovanje ustrezne dohodkovne varnosti z ukrepi za ponovno vključevanje na trg dela.
Hkrati evropsko priporočilo ne določa družbeno koristnega dela kot obvezne rešitve. Med ukrepi poudarja tudi individualno oceno potreb, izobraževanje, usposabljanje, svetovanje in druge podporne storitve.
Nasprotniki opozarjajo na že obstoječe obveznosti in različne življenjske položaje
Nasprotniki predloga opozarjajo, da sedanja zakonodaja že omogoča sankcije ob neupravičenem zavračanju zaposlitve in zaposlitvenih aktivnosti. Zato od predlagateljev pričakujejo pojasnilo, kaj bi družbeno koristno delo doseglo drugače oziroma učinkoviteje od že obstoječih ukrepov.
Opozarjajo tudi, da dolgotrajna brezposelnost sama po sebi ne pomeni nepripravljenosti za delo. Med dolgotrajno brezposelnimi so lahko starejši, ljudje z nizko izobrazbo, ljudje z zdravstvenimi omejitvami, ki ne dosegajo praga formalne invalidnosti, ter osebe s psihosocialnimi težavami ali drugimi ovirami.
Po njihovem bi bile lahko za del teh ljudi primernejše prekvalifikacije, zdravljenje, rehabilitacija, svetovanje ali individualizirana pomoč pri vključevanju na trg dela.
Kritiki opozarjajo tudi na možnost, da bi se družbeno koristno delo približalo nalogam, ki jih sicer opravljajo redno zaposleni. Zato zahtevajo jasna pravila, ki bi preprečevala nadomeščanje plačanih delovnih mest z ljudmi, ki delo opravljajo kot pogoj za socialno pomoč.
Zakonodajno-pravna služba je dodatno opozorila, da denarna socialna pomoč zagotavlja eksistenčni minimum, zato bi morale biti morebitne sankcije in posledice zavrnitve urejene posebej previdno. Njeno opozorilo ne pomeni, da je posvetovalni referendum sam po sebi protiustaven, temveč da bi lahko konkretna prihodnja zakonska ureditev odpirala ustavnopravna vprašanja.
Najpomembnejši odgovori še manjkajo
Med predlagatelji in nasprotniki se zato pomemben del razprave nanaša na podrobnosti, ki jih referendumsko vprašanje ne ureja.
Zagovorniki poudarjajo, da je referendum namenjen odločitvi o načelu in da takšne podrobnosti sodijo v poznejšo zakonodajo.
Nasprotniki pa opozarjajo, da prav te podrobnosti odločajo o tem, kako strog bi bil novi sistem in koga bi lahko prizadel.
Evropski okvir poudarja tako aktivacijo kot individualno obravnavo
Svet EU v priporočilih o minimalnem dohodku poudarja, da socialna pomoč za ljudi, ki lahko delajo, ne bi smela biti ločena od ukrepov za vključevanje na trg dela.
Hkrati priporočilo poudarja ustrezno višino minimalnega dohodka, dostojno življenje, sorazmernost pogojev in individualno presojo ovir. Pri dolgotrajno brezposelnih omenja prilagojene vključitvene načrte, izobraževanje, usposabljanje, svetovanje in druge oblike podpore.
Zagovorniki referenduma se pri tem sklicujejo predvsem na pomen aktivacije. Nasprotniki poudarjajo zahtevo po individualni obravnavi in sorazmernosti pogojev.
Evropsko priporočilo samo po sebi ne zahteva uvedbe obveznega družbeno koristnega dela.
Kaj pomeni glas ZA in kaj glas PROTI
Glas ZA pomeni podporo načelu, da naj se pri delovno sposobnih prejemnikih brez objektivnih ovir pravica do denarne socialne pomoči pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela.
Ne pomeni glasovanja za konkretno število ur, določeno vrsto dela ali že določeno sankcijo, saj ti elementi niso del referendumskega vprašanja.
Glas PROTI pomeni nasprotovanje takšnemu dodatnemu pogoju.
Ne pomeni odprave sedanjih zaposlitvenih obveznosti prejemnikov, saj veljavna zakonodaja že vsebuje pravila o iskanju in sprejemanju zaposlitve ter sankcije ob neupravičenem zavračanju določenih aktivnosti.
Osnovni znesek minimalnega dohodka trenutno znaša 507,43 evra, vendar to ne pomeni, da vsak prejemnik prejme prav toliko. Višina denarne socialne pomoči je odvisna od individualnega oziroma družinskega položaja. Zato bi bilo napačno referendum opisovati kot odločanje o tem, ali bo moral nekdo »delati za 507,43 evra«.
Volivci bodo odločali o ožjem vprašanju. Ali naj se ob že obstoječih pravilih zaposlitvene aktivacije za delovno sposobne prejemnike brez objektivnih ovir uvede še družbeno koristno delo kot dodaten pogoj za denarno socialno pomoč.
Če bi zakonodajalec po referendumu želel takšno ureditev uvesti, bi moral šele nato določiti, koga zajema, kakšno delo bi se opravljalo, katere izjeme bi veljale in kakšne bi bile posledice zavrnitve.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
