Mladi lahko ponudijo ogromno, če jim damo prostor in priložnost
Silvester Pečjak je zelo zadovoljen z rezultati prve sezone Mojstrov prihodnosti in stremi k nadaljevanju uspešnega sodelovanja z mladimi upi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po uspešno končani prvi sezoni in pred začetkom druge sezone Mojstrov prihodnosti smo se pogovarjali s Silvestrom Pečjakom, direktorjem Pekarne Pečjak. Že v prvi sezoni je dijakom ustreznih smeri na široko odprl vrata v drobovje živilske panoge. S tem jim je ponudil nazoren vpogled v izbrano področje dela, hkrati pa konkreten prostor in priložnost, da se izkažejo s svojim znanjem in vrlinami. Zastavil jim je namreč zelo konkreten izziv, ki so ga morali rešiti, najuspešnejši med njimi pa so ga lahko dokončali v realnih pogojih živilske industrije – v najsodobnejši pekarni.
Silvester Pečjak ob tem poudarja, da tovrstno sodelovanje prinaša obojestranske koristi. Od dijakov je namreč pridobil pogled na delo in izdelke Pekarne Pečjak iz perspektive mladih, bodočih upov živilske industrije, kar se mu zdi še posebno dragoceno. Po njegovih besedah gre za edinstven način konkretnega povezovanja mladih in gospodarstva.
Kaj pri mladem kandidatu najbolj iščete: znanje, izkušnje, motivacijo ali odnos do dela?
Iščemo najprej človeka – z dobrim odnosom do dela in delovnega kolektiva. Znanje in izkušnje so seveda pomembni, vendar jih je mogoče tudi pridobiti. Veliko težje je naučiti človeka odgovornosti, zavzetosti in občutka, da je pomembno, da je delo narejeno dobro.
Pri nas je kakovost zelo pomembna in ni samo beseda. Če želimo izdelovati kakovostne izdelke, moramo imeti ljudi, ki jim je za kakovost iskreno mar. Sploh v proizvodnji, kjer izdelkov ne ustvarja samo roka, ampak tudi srce. Zato iščemo predvsem takšne mlade, ki imajo podoben odnos in strast do pekarstva ter so pripravljeni na učenje.
Bi zaposlili mladega človeka brez izkušenj, vendar z veliko motivacije?
Seveda in to se je tudi že kdaj zgodilo. Od mladega človeka ne moremo pričakovati, da bo imel specifične izkušnje, če mu nihče ne da priložnosti, da jih pridobi.
Če vidimo motivacijo, pripravljenost učiti se in pravi odnos, smo pripravljeni znanje graditi skupaj. Tudi sami želimo biti pri tem zgled – ne govoriti samo o tem, da mladim dajemo priložnost, ampak jim jo dejansko ponuditi, jih vključiti in jim pomagati, da se razvijajo.
Kaj pri mladih, ki prvič vstopajo v delovno okolje, najbolj pogrešate?
Morda bi mladim priporočil nekoliko več potrpežljivosti in razumevanja, da se kakovostno delo gradi skozi čas. V dobi v kateri živimo, smo vsi, sploh pa mladi malo nestrpni. V proizvodnji naših izdelkov marsikaj temelji na izkušnjah, natančnosti in ponavljanju. Ni tako lahko osvojiti vseh detajlov, ki so potrebni, da na primer končni izdelek izpade tako, kot bi moral.
Mogoče pri mladih opažam tudi malce premalo samoiniciative – zato zelo cenim, če sodelavci »vidijo delo«, predlagajo izboljšave.
Kaj po vašem mnenju mladi danes pričakujejo od delodajalca?
Rekel bi, da si želijo spoštovanja, korektnega odnosa in občutka, da njihovo delo nekaj pomeni. Želijo biti slišani in vključeni.
Mislim, da je to povsem razumljivo. Tudi sami od svojih sodelavcev pričakujemo, da povedo svoje mnenje, predlagajo izboljšave in prevzamejo odgovornost. Če pričakujemo odprtost in zavzetost od njih, moramo enako ponuditi tudi sami. Odnos se ne dokazuje z obljubami, ampak s tem, kako se obnašamo vsak dan.
Kaj mora podjetje ponuditi, da bo mladega zaposlenega obdržalo več let?
Pri nas imamo velik delež zaposlenih, ki so z nami že 10, 20, 30 in več let. To nas veseli. Vedno težje sicer v proizvodnjo hrane privabimo mlade, ki jim ta poklic ni več toliko zanimiv. Zato je za nas pomembno, da novi sodelavci ostanejo. Plača in urejeni pogoji so pomembni, vendar človeka dolgoročno zadržijo tudi odnosi, občutek pripadnosti in možnost, da je za dobro delo nagrajen.
Kot družinsko podjetje želimo, da se pri nas ljudje počutijo kot sodelavci, ne kot številke. Ko rečemo, da smo ena velika družina, želimo to tudi živeti – v medsebojni pomoči, zaupanju, spoštovanju in tem, da stopimo skupaj, ko je potrebno. Če govorimo o družinskih vrednotah, jih morajo ljudje občutiti v vsakdanjem delu, sicer so samo besede.
Se morajo mladi bolj prilagoditi podjetjem ali se morajo podjetja bolj prilagoditi novi generaciji?
Mislim, da tako kot v vsakem odnosu prilagoditev mora biti obojestranska. Podjetja moramo biti pripravljena na to, da mladi razmišljajo drugače kot mi, da se v pričakovanjih marsikaj spreminja in da se s tem spreminjajo tudi načini dela. Je pa po drugi strani pomembno, da mladi razumejo, da vsako delo prinaša odgovornost, določene standarde in pričakovanja.
Lahko se z leti spreminja način dela, a temeljne vrednote Pekarne Pečjak – kakovost, odgovornost, spoštovanje ljudi in skrb za to, kar ustvarjamo – so nekaj, kar se ne spreminja. To je ta naša tradicija, ki jo dokazujemo v praksi, in pričakujemo da se temu novi sodelavci prilagodijo, sprejmejo za svoje.
Kako pomembne so pri zaposlovanju ocene in formalna izobrazba v primerjavi z osebnostjo in praktičnimi sposobnostmi?
Formalna izobrazba je zaželena, pri nekaterih delovnih mestih je tudi nujna. Ocene pa same po sebi ne povedo, kakšen bo nekdo kot sodelavec. V praksi hitro vidiš, ali je človek natančen, vztrajen, odgovoren, ali zna sodelovati in ali mu je pomembno, da je stvar narejena dobro. To so lastnosti, ki jih zelo cenimo.
Kako bo umetna inteligenca spremenila poklice in zaposlovanje v vaši panogi, kaj bo najbolj iskano?
Umetna inteligenca bo zagotovo spremenila določene procese tudi v živilstvu in proizvodnji. Pomagala bo pri načrtovanju, analizi podatkov, optimizaciji procesov in verjetno še marsikje.
Ne verjamem pa, da bo zaradi tega človek manj pomemben. Tudi najboljša tehnologija ne more nadomestiti človeka, ko gre za kakovost. Še vedno bomo potrebovali sodelavce, ki bodo v nepredvideni situaciji, denimo v proizvodnji, znali presojati, opaziti težavo, sprejeti odločitev in prevzeti odgovornost.
Nekdo mora razumeti, zakaj je pomembna skrbna izdelava, zakaj izbiramo določene surovine in zakaj nam je pomembno njihovo poreklo. Nekdo mora imeti idejo in znanje, da zasnuje izdelek, ki ga na trgu še ni.
Poleg tega ogromno stavimo na neposreden stik z našimi kupci, na servis. Velik del naših odjemalcev je gostincev, vodij kuhinj, pekov na prodajnih mestih, ki potrebujejo hitre in praktične rešitve za uporabo naših izdelkov. Takega servisa in osebnega stika umetna inteligenca ne more nadomestiti.
Katere sposobnosti bodo pri zaposlenih čez 10 let najbolj iskane?
Kot kažejo trenutni trendi vpisov v srednje šole, se ob razmahu uporabe umetne inteligence na drugi strani spet povečuje zanimanje za poklice, kjer človek ni tako zlahka nadomestljiv.
Mislim, da se mnogi že zavedajo, da bodo v prihodnje na trgu dela bolj iskane sposobnosti ljudi, ki znajo kaj narediti z rokami.
Glede na hitre spremembe zaradi umetne inteligence in družbe nasploh bodo verjetno iskane tudi sposobnosti kot so ustvarjalnost, prilagodljivost in učljivost.
Če bi lahko današnjim dijakom dali samo en nasvet za njihovo karierno prihodnost, kateri bi bil?
Svetoval bi jim, naj se problemov ali novosti ne ustrašijo. To so le izzivi, ki nas naredijo boljše, če jih sprejmemo. Tudi sam sem nekoč stopil v čevlje svojega očeta, kar me je na začetku navdajalo z nekoliko strahu. Na koncu se je vse dobro izšlo.
Kako se spominjate svoje prve zaposlitve – je bilo samoumevno, da ostanete v družinskem podjetju ali ste razmišljali tudi o drugih možnostih?
Družinsko podjetje je bilo in je seveda velik del našega življenja. Danes dela v Pekarni Pečjak na različnih delovnih mestih že tretja generacija družine. Sam nisem nikoli razmišljal o drugih možnostih kot o tej, da bom nekoč šel po stopinjah očeta, ustanovitelja. Vendar prevzeti družinsko podjetje ne pomeni samo nadaljevati nekaj, kar je že bilo ustvarjeno. S tem sem moral sprejeti odgovornost za ljudi, za kakovost in nadaljevanje zgodbe, ki jo je gradil naš oče.
Katere prednosti bi izpostavili pri načinu povezovanja mladih kadrov in zaposlovalcev, kot poteka pri Mojstrih prihodnosti?
Mislim, da je bila največja prednost neposreden stik. Mladi podjetje spoznajo skozi konkreten izziv, mi pa dobimo priložnost spoznati njihov način razmišljanja in dela.
Pri Mojstri prihodnosti se nam zdi dragoceno tudi, da lahko mladim pokažemo realno delovno okolje. Ne želimo jim le povedati, da nam je pomembna kakovost ali da smo družinsko podjetje. Želimo jim pokazati, kako je to videti v praksi.
Ali so rezultati oziroma potek izzivov, ki jih opravljajo dijaki, dovolj zgovorni, da si lahko ustvarite sliko o potencialnem kadru?
Do določene mere zagotovo. En izziv seveda ne more pokazati celotne osebnosti, lahko pa pokaže marsikaj – način razmišljanja, vztrajnost, samostojnost, ustvarjalnost in odnos do naloge. V našem izzivu so sodelovale kar tri šole in lahko smo videli tudi razlike v pristopu do naloge, kako so na izziv pogledali z različnih zornih kotov. To je bilo zares zelo zanimivo.
Nam je pogosto celo bolj pomemben proces kot končni rezultat. Kako se nekdo loti naloge, ali zna poslušati in vprašati, ali vztraja, ko stvari niso takoj enostavne.
Ste bili z opravljenim izzivom in rezultati iz prejšnje sezone zadovoljni?
Da. Predvsem zato, ker smo videli, koliko lahko mladi ponudijo, če jim damo konkreten prostor in priložnost. Njihov pogled je drugačen od našega in zato je dragocen. Tudi mi se moramo kot podjetje znati ustaviti, poslušati in pogledati na svoje delo in izdelke z druge perspektive.
Bi pri takšnem projektu še sodelovali?
Da, z veseljem. Tokrat smo sodelovali v prvem, pilotnem, projektu. Zagotovo se bo ta dobra zgodba v prihodnje še razvijala. Takšni projekti so pomembni, ker povezovanje mladih in gospodarstva ne sme ostati samo pri besedah. Če želimo, da mladi spoznajo našo panogo, jim moramo odpreti vrata. In velja tudi obratno – tudi mi moramo spoznati njih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
