Profimedia

Kar 96 odstotkov vprašanih Slovencev v jesenski izdaji Eurobarometra izraža zadovoljstvo s svojim življenjem, kar je najvišja izmerjena raven od začetka meritev oziroma od vstopa Slovenije v EU in eden najboljših rezultatov v Evropski uniji.

Po glavnem izbruhu pandemije Covid-19, ko je zadovoljstvo z življenjem med Slovenci nekoliko upadlo (na 81 % v drugi polovici 2021), je po letu 2022 ponovno preseglo 90-odstotno raven in od tedaj vsako leto nekoliko poraslo do vrha v meritvi aktualne raziskave jeseni 2025.

Slovenija se tako uvršča tik za Dansko (97 %) in ob bok Irski ter izrazito nad povprečjem EU, kjer je z življenjem zadovoljnih 86 odstotkov prebivalcev.

Tesna večina zadovoljna z delovanjem demokracije

Raziskava Eurobarometer hkrati kaže, da je slovenska javnost po daljšem obdobju že drugo zaporedno merjenje večinsko zadovoljna z delovanjem demokracije v državi. Jeseni letos je bilo tako z delovanjem demokracije zadovoljnih 51 odstotkov Slovencev, 48 odstotkov pa nezadovoljnih. Spomladi je bil odstotek zadovoljnih 52, kot rečeno se je po več obdobjih nihanj ali nezadovoljstva spet primerilo, da je zadovoljstvo v enem letu večje od nezadovoljstva.

Z delovanjem demokracije v svoji državi so sicer najbolj zadovoljni vprašani v skandinavskih državah, najnižja stopnja zadovoljstva pa je, sodeč po raziskavi, v Grčiji, Franciji in na Cipru.

Profimedia

Rast cen največji izziv

Kot največji izziv več kot četrtina vprašanih (28 %) prebivalcev Slovenije še naprej izpostavlja rast cen in življenjskih stroškov, sledijo zdravje (24 %), stanovanjska problematika (20 %) in gospodarsko stanje države (16 %). Med ostalimi temami so bolj izpostavljene še priseljevanje (10 %), mednarodne razmere (9 %) in varnost ter obramba (8 %).

Med Evropejci je recimo krepko na prvem mestu izzivov v državi z 31-odstotnim deležem dvig cen oziroma rast življenjskih stroškov (nespremenjeno od pomladi 2025), na drugem mestu je gospodarski položaj (19 %), sledi priseljevanje (15 %).

Slovenija skozi številke

Kako dobro je danes živeti v Sloveniji – in kaj nas čaka v prihodnje

Na ravni Evropske unije Slovenci pogosteje od povprečja Evropejcev kot osrednji izziv navajajo mednarodne konflikte, zlasti rusko invazijo na Ukrajino. Na prvo mesto je to postavilo 32 % vprašanih, v EU je to povprečje 26 %. V Sloveniji temu sledijo mednarodne razmere (22 %) in priseljevanje (19 %), v EU pa je vrstni red teh zamenjan. Evropejci zato pogosteje kot Slovenci vidijo izziv EU v grožnjah demokraciji, recimo zaradi manipuliranja z informacijami (11 % v EU, 7 % v Sloveniji).

Najbolj pozitivne rezultate EU po mnenju Slovencev predstavljajo prost pretok ljudi, blaga in storitev znotraj EU (55 %), mir med državami članicami (46 %) in skupno valuto evro (42 %). Tudi Evropejci na prva mesta enake dosežke EU (prost pretok ljudi, blaga in storitev 52 % Evropejcev, mir med članicami 45 %, v enaki meri evro in solidarnost med članicami slaba četrtina – 24 % Evropejcev). Pogosteje kakor Slovenci Evropejci navajajo politični in gospodarski vpliv EU v preostalem svetu (19 %, 8 % v Sloveniji).

Profimedia

Manj zaupanja v EU le še v Grčiji in na Cipru

V primerjavi s pomladjo se je med Slovenci povečalo zaupanje v Evropsko unijo. EU zdaj zaupa 40 odstotkov vprašanih, kar je tri odstotne točke več kot spomladi, čeprav raven zaupanja ostaja pod povprečjem EU, kjer je ta odstotek 48. EU ne zaupa 55 % Slovencev, 10 odstotkov več od povprečja vprašanih v EU.

Zanimivo pa je, kakšne razlike so med državami v zaupanju do EU: Portugalci ji zaupajo kar 71-odstotno, Francozi pa zgolj 27. Manj kot Slovenci EU zaupajo samo še v Grčiji in na Cipru.

Primerjava z Evropo

Slovenija ob boku Skandinavcev: Številke ne lažejo

Ugled Unije večina Slovencev ocenjuje kot nevtralen (41 %) ali pozitiven (39 %), negativen ja za petino vprašanih. Pozitivnejšo podobo pa ima EU predvsem med mladimi, višje izobraženimi in prebivalci urbanih okolij. V EU so številke podobne, 42 % ji pripisuje pozitiven ugled, 38 % nevtralnega in 19 % negativnega.

Največ zaupanja v zdravstvo

V primerjavi z zaupanjem v Evropsko unijo je zaupanje v nacionalne politične institucije (še) nižje. Najnižjo stopnjo zaupanja Slovenci izkazujejo domačim vejam oblasti ter političnim strankam. Pravosodju zaupa 36 % Slovencev (36 %), kar je največji razkorak v primerjavi s povprečjem v ostalih državah članicah. Tam več kot polovica vprašanih zaupa sodnemu sistemu v državi (56 %).

Profimedia

Še slabše je pri zaupanju do vlade, ki ji zaupa le 27 % vprašanih, ali parlamenta, ki mu zaupa 26 %, najnižjo stopnjo zaupanja pa uživajo politične stranke, tem zaupa zgolj 13 % vprašanih.

Najvišjo stopnjo zaupanja - kar 74-odstotno - Slovenci izražajo v zdravstveno osebje v Sloveniji, 70 % jih zaupa vojski, dobri dve tretjini (67 %) policiji in 59 % v regionalne ali lokalne javne oblasti.

V tem trenutku je s smerjo razvoja stvari v Sloveniji zadovoljnih le 31 % vprašanih, 57 % pa jih meni, da gredo stvari v napačno smer. Podobne številke so v EU, nezadovoljnih je 60 %, zadovoljnih s smerjo razvoja svoje države pa 32 % vprašanih.