Berlin: Elektrika se vrača, tožilci preiskujejo "levičarski terorizem"
Požig infrastrukture je ohromil del Berlina. Odgovornost je prevzela leva ekstremistična skupina, na ulicah je vojska, mesto pa prebivalcem krije stroške hotelov.
Po petih dneh ohromljenega življenja, mrzlih stanovanj in zaprtih šol se v jugozahodni del nemške prestolnice končno vrača energija. Obsežen izpad električne energije, ki ga je povzročil požig kabelske infrastrukture, je prizadel na tisoče gospodinjstev in sprožil ostro nacionalno razpravo o varnosti kritične infrastrukture.
Kot poroča Deutsche Welle (DW), naj bi se oskrba z električno energijo za prizadeta območja postopoma vzpostavila tekom srede, čeprav so prve napovedi kazale, da bi popravila lahko trajala do četrtka.
Kar se je sprva zdelo kot lokalni incident, je preraslo v afero državnih razsežnosti. Preiskavo napada je uradno prevzelo nemško zvezno tožilstvo (nem. Bundesanwaltschaft), kar jasno kaže na resnost situacije. Po navedbah DW preiskava poteka zaradi suma članstva v teroristični združbi, protiustavne sabotaže, požiga in motenja javnih obratov.
Odgovornost za napad je prevzela skrajno leva ekstremistična skupina, imenovana »Vulkangruppe« (Skupina Vulkan). Berliner Zeitung poroča, da je skupina v pismu, objavljenem na portalu Knack.news, dejanje označila za napad na »politične strukture moči«.
V svoji izjavi so zavrnili špekulacije o vpletenosti Rusije ali operaciji pod tujo zastavo (false-flag), češ da so takšne trditve le poskus oblasti, da bi s »konstruiranjem zunanjega sovražnika« prikrile lastno nemoč pred notranjim uporom.
Kljub temu, da so napadalci trdili, da napad ni bil usmerjen proti ljudem, so priznali, da ni bilo »naključje«, da so bile prizadete ranljive skupine. Deutsche Welle navaja, da nemška obveščevalna služba (BfV) skupino povezuje s številnimi požigi infrastrukture v Berlinu in Brandenburgu že od leta 2011.
Vojska, hoteli in mrzle šole
Posledice za prebivalce okrožja Steglitz-Zehlendorf so bile drastične. V sredo zjutraj je bilo po podatkih Berliner Zeitunga brez elektrike še vedno približno 20.000 gospodinjstev.
Berlinski župan Kai Wegner in senatorka za notranje zadeve Iris Spranger sta dejanje ostro obsodila. Berliner Zeitung citira Sprangerjevo, ki je dogodek označila za »levičarski terorizem«, saj so storilci zavestno tvegali življenja pacientov in starejših.
Mestne oblasti so bile prisiljene sprejeti izredne ukrepe:
Namestitve: Berlin bo kril stroške hotelskih namestitev za prizadete prebivalce. Kot poroča Berliner Zeitung, bo mesto povrnilo stroške do višine 70 evrov na noč za dvoposteljno sobo, prav tako pa je bila za te primere začasno ukinjena turistična taksa.
Vojska na ulicah: Na terenu pomaga nemška vojska (Bundeswehr). Po poročanju Berliner Zeitunga vojaki zagotavljajo logistično podporo, gorivo za zasilne agregate in na več lokacijah delijo hrano prebivalcem.
Zasilna zatočišča: Javni bazeni so odprti 24 ur na dan, da se lahko prebivalci oprhajo in ogrejejo. Berliner Zeitung dodaja, da so muzeji, kinematografi in živalski vrt prizadetim ponudili brezplačen vstop, javni prevoznik BVG pa je zagotovil ogrevane avtobuse.
Šole in vrtci v prizadetem območju ostajajo zaprti. Berliner Zeitung poroča, da bo pouk predvidoma stekel šele v ponedeljek, 12. januarja, saj je treba po vrnitvi elektrike preveriti varnost in ogrevalne sisteme v stavbah.
Nemčija med podnebnimi cilji in gospodarskimi izzivi
Medtem ko Berlin rešuje krizo z elektriko, se Nemčija sooča s širšimi izzivi, ki so posredno povezani z motivi napadalcev – ti so namreč napadli »fosilno ekonomijo«.
Prav energetika je v središču novih poročil. Deutsche Welle poroča, da je Nemčija v letu 2025 sicer dosegla svoje nacionalne podnebne cilje, vendar se zmanjševanje emisij toplogrednih plinov upočasnjuje. Emisije so leta 2025 padle za 1,5 odstotka.
Študija inštituta Agora Energiewende, ki jo povzema DW, opozarja, da bo morala Nemčija za dosego cilja 65-odstotnega zmanjšanja do leta 2030 letno štirikratno povečati obseg zmanjševanja emisij.
Nemško gospodarstvo medtem kaže mešano sliko. Po eni strani borzni indeks DAX podira rekorde in je prvič presegel 25.000 točk. DW pojasnjuje, da so k temu pripomogli upi vlagateljev v umetno inteligenco in rast delnic oborožitvenih podjetij, kot je Rheinmetall.
Po drugi strani pa trg dela kaže znake šibkosti. Število brezposelnih se je konec leta 2025 povzpelo na 2,9 milijona, kar je najvišja raven po letu 2013, še poroča Deutsche Welle.
