Profimedia

A za dolgoročno varno, zdravo in ustvarjalno prihodnost bodo ključni področja zdravstva, produktivnosti, inovacij in demografskih prilagoditev.

Slovenija nad evropskim povprečjem – a z nekaj jasnimi opozorili

Slovenija se v najnovejšem poročilu Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025 uvršča v zgornjo polovico držav Evropske unije po globalnih kazalnikih kakovosti življenja. To pomeni, da se prebivalci v povprečju počutimo varne, socialno stabilne in bolj zadovoljne z življenjem kot v večini držav članic.

V zadnjih letih se je opazno zmanjšala vrzel v materialnem blagostanju med Slovenijo in povprečjem EU, kar je posledica stabilnega trga dela, rekordno nizke brezposelnosti in postopnega zviševanja dohodkov. Naša posebnost ostaja, da so neenakosti v dohodkih in premoženju med najnižjimi v EU, tako kot tudi stopnja tveganja revščine, ki se je sicer v obdobju 2022–2024 nekoliko povečala, vendar še vedno ostaja pod evropskim povprečjem.

Upoštevajoč demografske spremembe je pomembno tudi dejstvo, da imajo Slovenci v povprečju bistveno več zdravih let življenja kot večina Evropejcev. Ob tem se krepi tudi splošno zdravje populacije, čeprav poročilo opozarja na enega največjih paradoksov: hkrati z dobrimi kazalniki zdravja ostajajo visoke neizpolnjene potrebe po zdravstveni in dolgotrajni oskrbi, kar vpliva na občutek dostopnosti storitev in varnosti.

Primerjava z Evropo

Slovenija ob boku Skandinavcev: Številke ne lažejo

Družba znanja – visoko izobraženi, a premalo ustvarjalni

Eden največjih ponosov Slovenije ostaja relativno visoka izobrazbena raven prebivalstva. A razvojno poročilo opozarja na dve ključni težavi: padec pismenosti med mladimi in vztrajno nizka stopnja ustvarjalnosti v primerjavi z EU. Čeprav so naši učenci še vedno nad povprečjem v znanju, se njihove kreativne kompetence uvrščajo med najnižje v Evropski uniji.

Profimedia

To je še posebej zaskrbljujoče v času, ko Evropa prehaja v pametno in zeleno gospodarstvo, kjer bodo kreativnost, inovativnost in digitalne spretnosti ključnega pomena. Avtorji poročila zato poudarjajo, da mora Slovenija v izobraževalne procese nujno vključiti več ustvarjalnosti, raziskovanja in sodobnih učnih pristopov ter pospešiti kulturo vseživljenjskega učenja.

Ob tem se nekateri deli populacije, predvsem ekonomsko šibkejši in ranljive skupine, še vedno soočajo z višjim tveganjem revščine kot njihovi vrstniki v EU, kar kaže, da socialna varnost ni samoumevna – in da morajo socialni transferji ohraniti ključno vlogo pri preprečevanju revščine.

Zdravstvo in oskrba: dobre številke, a slaba dostopnost

Čeprav se številni zdravstveni kazalniki izboljšujejo, od dolgoživosti do splošnega zdravja, ostajata dve področji izrazito problematični: dostopnost zdravstvenih storitev in dolgotrajna oskrba. Prebivalci poročajo o velikih neizpolnjenih potrebah, dolge čakalne dobe ostajajo ena največjih razvojnih slabosti Slovenije, sistem pa se spopada s kroničnim pomanjkanjem kadra.

Zaradi staranja prebivalstva bo ta izziv v prihodnjih letih še pomembnejši. Poročilo poudarja nujnost krepitve dolgotrajne oskrbe na domu, sistematičnega zmanjšanja čakalnih dob in zmanjševanja zdravstvenih neenakosti, ki najtežje prizadenejo ekonomsko ranljive.

Profimedia

Gospodarska stabilnost po krizah – a produktivnost ostaja šibka točka

Slovenija je iz pandemije in energetske krize izšla presenetljivo stabilno: inflacija se je umirila, javne finance so se izboljšale, brezposelnost pa ostaja zgodovinsko nizka. Kljub temu je ključno mesto poročila namenjeno produktivnosti – področju, ki že desetletje stagnira.

Slovenija je namreč pri produktivnosti komaj pri 85 % evropskega povprečja, kar zavira nadaljnjo gospodarsko konvergenco z razvitejšimi državami. Ker je zaposlenost že izjemno visoka, je povečanje produktivnosti edina realna pot do dviga življenjskega standarda. Tu IMAD izpostavlja tri glavne ovire: nizko vlaganje v raziskave in inovacije, zapletene administrativne postopke ter počasno uvajanje sodobnih tehnologij v podjetjih.

Podpora podjetjem, hitrejše odpiranje trga za tuj strokovni kader, dostop do tveganega kapitala in modernizacija poslovnih procesov so zato med ključnimi priporočili za prihodnost.

Raziskava

Katera država v Evropi je najboljša za družine? Slovenija presenetila

Prehod v krožno in nizkoogljično gospodarstvo

Slovenija sicer zmanjšuje porabo energije in emisije toplogrednih plinov na enoto gospodarske aktivnosti, a pri energetski produktivnosti in emisijah še vedno zaostaja za povprečjem EU. Materialna potrošnja v zadnjem desetletju raste hitreje kot evropsko povprečje, stopnja krožnega gospodarstva pa ostaja nizka.

Razvojni izziv je jasen: država ima velik potencial v obnovljivih virih energije, čistem tehnološkem razvoju in zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv, vendar bo za to potrebna bolj strateška politika, boljša medresorska usklajenost in več zasebnih investicij v trajnostne projekte.

Kljub temu poročilo izpostavlja, da je ohranjenost naravnih virov v Sloveniji ena boljših v EU. Vodotoki sodijo med najkakovostnejše v Evropi, kakovost tal je dobra, raznolikost krajine pa močno prispeva k občutku kakovosti bivanja. Te prednosti pa ogrožajo nepremišljena pozidava in zapuščanje podeželja, kar ustvarja vedno več prostorskih nesorazmerij.

Profimedia

Institucije – boljše, a še vedno pod evropskim povprečjem

Na področju upravljanja države je Slovenija napredovala, zlasti pri stabilizaciji financ in modernizaciji posameznih upravnih postopkov. A zaupanje v institucije, pravosodje in politične procese še vedno ostaja pod evropskim povprečjem. Podjetja in investitorji opozarjajo na nepredvidljiv davčni sistem in zapletene regulative, kar zavira konkurenčnost.

Za nadaljnji razvoj bo nujno krepiti preglednost, sodelovanje med institucijami, strateško načrtovanje ter bolj usklajene politike, ki bodo podpirale inovacije in trajnostni razvoj.

Kako dobro nam torej gre?

Slovenija ostaja ena najkakovostnejših držav za življenje v EU – z nizko neenakostjo, dobrim zdravjem, visoko izobraženostjo in stabilnim gospodarstvom. Hkrati so pred nami izzivi, ki bodo odločili, ali bomo v prihodnjih desetletjih kakovost življenja dvignili ali ohranili: dvig produktivnosti, krepitev ustvarjalnosti in inovacij, izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in pospešena zeleno-digitalna transformacija.

Če bomo izkoristili potenciale, ki jih poročilo jasno začrta, lahko Slovenija svojo kakovost življenja ne le ohrani, temveč jo postavi med najboljše na svetu. Če ne – se bomo začeli oddaljevati od držav, ki na podlagi inovacij, izobraževanja in trajnostnih naložb hitreje stopajo v prihodnost.