Državni milijoni izpuhteli: Kje je bila predsednica sodnega sveta?
Kako je mogoče, da spornih manevrov v prisilni poravnavi, ki ogrožajo več milijonov državnega denarja, ni opazila predsednica sodnega sveta in upraviteljica?
Odvetnica in predsednica sodnega sveta Urška Kežmah vodi prisilno poravnavo podjetja RI Savinja, ki dolguje državi 5 milijonov evrov. Po njenih pojasnilih ni zaznala nič spornega, čeprav razkritja portala Necenzurirano nakazujejo, da gre v postopku za zlorabo instituta. Končni cilj tega početja je odpis petih milijonov evrov, ki jih RI Savinja na podlagi pravnomočne sodbe dolguje državi. Ta denar je subvencija, ki jo je RI Savinja pred leti porabil v nasprotju s pravili, zaradi česar se je lani na zatožni klopi znašel njegov lastnik in direktor Janez Uplaznik.
Kežmah poudarja, da postopek vodi po insolvenčni zakonodaji in da je država kot upnica imela možnost prerekati terjatve, česar ni storila. "Če je nekaj v skladu z zakonom, težko rečem, da gre za nepravilnosti," je dodala.
A portal Necenzurirano razkriva nova dejstva. Konec leta 2024 je država dobila pravnomočno sodbo, ki je RI Savinji naložila vračilo 5,4 milijona evrov. Okrajno sodišče v Žalcu je izdalo izvršbo in blokiralo račune, marca 2025 pa je država sprožila tudi postopek vpisa hipoteke na glavni nepremičnini podjetja. A manj kot dva tedna pred tem sta Argos Consulting in Finesto-Najem, podjetji povezani z Branetom Goršetom (ki ni le Uplaznikov pooblaščenec, ampak tudi svetovalec RI Savinja v prisilni poravnavi), vložili izvršbo in se vpisali na premoženje, kar je državo postavilo med nezavarovane upnike.
Priprave na prisilno poravnavo so se začele decembra 2024, ko je bilo jasno, da bo potrebno vračati subvencije. Takrat sta podjetji Mikropis in Oring, ki ju obvladuje Uplaznik, umaknili deleže iz RI Savinja, kar jima je omogočilo glasovanje v "prisilki". Po cenitvah bi prisilna poravnava upnikom prinesla 8,5-odstotno poplačilo, stečaj pa 8,11-odstotno.
Podjetji v lasti Goršetovih sorodnikov terjatve niso zabeležili v računovodskih izkazih, morda so jih pridobili brezplačno ali za simboličen znesek. Ob sprožitvi izvršbe sta se vpisali na več milijonov evrov vredno premoženje RI Savinja, ob potrditvi prisilne poravnave pa bi postali edini lastnici podjetja, država pa bi izgubila večino denarja.
Kežmah vztraja, da prodaja terjatev ni sporna: "Ker ne gre za povezane osebe po zakonu, imajo glasovalno pravico. Upraviteljica ne sme delati mimo zakonskih določil." Državni odvetniki so že vložili pritožbo zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave, Kežmah pa je nanjo odgovorila, a vsebina je dostopna le strankam postopka.
Celotno zgodbo preberite na portalu Necenzurirano.si.
