Črno leto 2025 na slovenskih cestah
V obdobju 2022-2024 se je število smrtnih žrtev na slovenskih cestah zmanjševalo. Lani je sledil nespodbuden preobrat.
Že po prvi polovici leta se je nakazovalo, da se bo najbolj črn podatek v prometni statistiki zvišal. Konec leta se je to le potrdilo. V letu 2025 je bilo na slovenskih cestah 95 smrtnih žrtev, leto prej 68. Podatki kažejo konec trenda zmanjševanja števila smrtnih prometnih nesreč in žrtev prometnih nesreč, ki smo ga beležili od leta 2022.
Trend zmanjševanja števila smrtnih prometnih nesreč in žrtev prometnih nesreč je bil po letu 2021 po navedbah Agencije za varnost prometa (AVP) vzpodbuden. Lani je bilo po podatkih AVP nesreč s smrtnim izidom 65, kar je sledilo manjšanju števila smrtnih nesreč iz let 2023 (75), 2022 (78) in 2021 (112). Prav tako se je v tem obdobju zmanjševalo število žrtev prometnih nesreč od 114 v letu 2021 do 68 v lanskem letu.
V letu 2025 je zlasti naraslo število motoristov, ki so umrli na cesti. Do konca novembra so jih našteli 26, leto poprej pa 9.
Manj vseh prometnih nesreč
Majhen plus lanskega leta lahko najdemo v podatku, da se je število vseh prometnih nesreč zmanjšalo. V letu 2024 jih je bilo 20.233, kar je največ od leta 2016, do 29. decembra letos, pa jih je bilo 19.959, kažejo podatki AVP.
Mladi vse bolj odgovorni
Že drugi teden v decembru je lahko v. d. direktorice AVP Saša Jevšnik Kafol dejala, da leto 2025 zaznamuje poslabšanje prometne varnosti na naših cestah. Edina prava pot do večje varnosti in manjšega števila žrtev je po njenih besedah ničelna toleranca alkohola v prometu. Pohvalila je mlade, ki vse pogosteje prevzemajo vlogo odgovornih voznikov.
Višje denarne kazni za kršitelje
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je na mednarodni konferenci Vožnja pod vplivom alkohola ali drog in varnost prometa spomnil, da moramo za dosego cilja nič mrtvih in nič poškodovanih v prometu biti brezkompromisni na področju psihofizičnega stanja voznikov. Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030 med drugim predvideva preučitev možnosti dviga regresnih zahtevkov za povzročitelje najhujših nesreč pod vplivom substanc. »Sporočilo mora biti jasno: neodgovorno ravnanje ima visoko ceno, ne le moralno, ampak tudi finančno,« je takrat dejal Rajh.
