Projekt razgradnje socialne države ali učinkovitejša struktura ministrstev
Na skupnem odboru državnega zbora so razmerja za in proti predlogu krčenja ministrstev ostala enaka.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Predlog spremembe zakona o vladi krči število ministrstev s sedanjih 19 na 14. Poleg predlagateljev SDS so predlog podprli Demokrati, Resnica ter NSi, SLS in Fokus. V Levici in Vesni, kjer so bili proti, so predlagali ločitev resorja za gospodarstvo in resorja za delo, kar je odbor zavrnil.
Poslanec SDS Andrej Kosi je v obrazložitvi predlagatelja zakona poudaril, da je treba vzpostaviti učinkovito strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Slovenija mora biti namreč država, "ki bo svojim državljankam in državljanom nudila kakovostne storitve".
Meni, da se bo vlada skladno s predlogom, ki predvideva manj resorjev, lažje odzivala na izzive. Povedal je, da so v naziv enega od resorjev vključili demografsko politiko, saj gre za eno najbolj pomembnih vprašanj. Kosi je sicer dodal, da je treba vlado "vzpostaviti čim prej glede na izzive, ki so pred nami", torej gospodarsko in energetsko krizo.
Za Levico problematična združitev gospodarstva in dela
Poslanka Levice in Vesne Nataša Sukič, kjer sicer ne nasprotujejo zmanjšanju števila resorjev, je poudarila, da ideja o zmanjšanju številu ministrstev ne pomeni nujno bolj racionalne in vitkejše države, ampak je treba biti pozoren na njihovo vsebino.
Še posebej problematična je po njihovem mnenju združitev resorja za gospodarstvo in resorja za delo. "Predlog, ki ga imamo, je videti kot projekt razgradnje socialne države in žal podrejanja javnega interesa interesom kapitala," je poudarila poslanka.
Tudi zato so v poslanski skupini Levica in Vesna predlagali dopolnilo k predlogu, v katerem bi ohranili ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za gospodarstvo in šport, kar so člani odbora zavrnili.
Poslanka NSi, SLS, Fokus Iva Dimic je predlog spremembe zakona podprla. Meni, da sta trg dela in gospodarska politika močno povezana. Če bi jih še naprej vodili na dveh resorjih, po njenih besedah ne bi uredili priseljevanja delovne sile, poklicnega izobraževanja, zaposlovanja, pa tudi regionalnega razvoja.
Tudi Demokrati predlog podpirajo, saj verjamejo v vitko državo. Poslanka Barbara Levstik Šega je dejala, da pravice delavcev niso odvisne od organizacijske sheme vlade, ampak od zakonodaje in politične volje. "Združevanje je lahko celo prednost," je ocenila. Socialna politika in delo morata namreč po njenih besedah sodelovati.
Kosi, ki je danes vztrajal, da SDS ne sestavlja vlade, je v repliki Sukič poudaril, da z združitvijo resorjev ne ukinjajo delavskih pravic in sindikatov. Povedal je, da gre za področji, ki sta povezani.
V Svobodi jih skrbijo pravice žensk
Več zadržkov do predloga spremembe zakona so imeli v Svobodi, kjer predlogu danes niso nasprotovali, saj ima po njihovem mnenju bodoča koalicija pravico, da oblikuje ministrstva tako, kot meni, da bodo najbolje funkcionirala.
Poslanko Svobode Tamaro Kozlovič je med drugim zmotila združitev ministrstva za javno upravo in ministrstva za notranje zadeve. Kot je dejala, "gre za konflikt dveh institucionalnih kultur, torej varnostno represivnega dela in na drugi strani javne uprave, ki bi morala delati, pojasnjevati, pomagati ljudem in slediti logiki storitev".
Kozlovič ima tudi pomisleke pri združitvi ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kar je podkrepila tudi z mnenjem koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije.
Kritična je bila tudi do predlaganega ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, ki da se bo ukvarjala "s pogumnejšo družinsko politiko". Pri tem jo skrbi, da se želi s tem spodkopavati pravice žensk. To je Kosi sicer zavrnil, češ da žensk ne podijo k štedilniku.
Poslanka Resnice Katja Kokot pa je ocenila, da bi država lahko z manj resorji prihranila več milijonov evrov na leto. To je še posebno pomembno, saj se država zadolžuje. "Kdo to plača? Ljudje to plačajo, z davki in prispevki, ki se jim nekontrolirano dvigujejo," je poudarila poslanka.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
