Zakaj po hudih prometnih nesrečah ne bi smeli prižigati sveč ob cesti?
Vsaka nesreča s smrtnimi žrtvami je velika tragedija. Vseeno pa je strogo določeno, kaj je dovoljeno in kaj ne, če želijo sorodniki ob cesti pustiti kakšno obeležje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V različnih koncih sveta so navade, kako se sorodniki umrlih v prometnih nesrečah spomnijo svojih bližnjih, zelo različne. Ponekod postavljajo prave mavzoleje, drugje križe ali prižigajo sveče. Pri nas je bila ta navada v preteklosti pogostejša, kot je danes, poleg tega pa je tudi z zakonom določeno, kaj je dovoljeno in kaj ne.
Čeprav gre za globoko zakoreninjeno tradicijo izražanja sožalja in pietete do žrtev prometnih nesreč, zakonodaja na prvem mestu varuje varnost udeležencev v prometu. Zato zakon o cestah prepoveduje postavljanje in urejanje spominskih obeležij in prižiganje sveč v neposredni bližini cest.
Zakon prepoveduje prižiganje sveč ob cesti
Ta pravi, da je »na cestnem zemljišču javne ceste prepovedano postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja.« Poleg tega zakon prepoveduje tudi nameščanje luči ali drugih svetlobnih naprav, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa, kar tehnično vključuje tudi prižiganje večjega števila sveč.
Prepoved velja za celotno področje cest, torej ne le asfaltirano vozišče, bankine, obcestne jarke in brežine ter zemljiški pas ob cesti, ki praviloma sega do dva metra od linij skrajnih točk ceste.
Vzdrževalci cest in prometni psihologi opozarjajo na tri ključne vidike, zakaj so taka obeležja sporna. Na eni strani lahko odvračajo pozornost voznikom, običajno so postavljena na mestih, kjer so se zgodile nesreče, ta pa že tako ali tako veljajo za kritična, od ostrih ovinkov do nepreglednih križišč. Ponoči je odvračanje pozornosti zaradi soja sveč še večja.
Problem so tudi večja obeležja, običajno svojci tam postavijo križ, včasih celo fotografijo ali kup kamenja, ne nazadnje pa so ta mesta lahko nevarna tudi za obiskovalce obeležja. Ko pridejo posamezniki prižigat sveče, se gibljejo tik ob cestišču oziroma na že omenjeni prometni črni točki, s tem pa ogrožajo svoje življenje.
Če že, naj bo vsaj dva metra od ceste
Na drugi strani pa seveda določeno vlogo igra tudi pieteta in spomin na mrtve. Vzdrževalci cest so zakonsko obvezani, da taka obeležja odstranijo, v praksi pa se pogosto dogaja, da takoj po nesreči ali ob obletnicah ali okoli 1. novembra) »zamižijo na eno oko« in pustijo sveče nekaj dni, če te ne ogrožajo prometa. Prav tako nekaj sveč ali cvetje ob robu ceste običajno tolerirajo.
Če pa svojci postavijo trajna znamenja (križe, plošče) v bližini vozišča, jih cestna podjetja zaradi varnosti slej ko prej odstranijo.
Če že postavljate obeležje, ga postavite vsaj dva metra od cestne in obvezno na zasebnem zemljišču, za kar pa potrebujete soglasje lastnika tiste parcele.
Vsakršno urejanje obeležij, sajenje rož ali postavljanje sveč neposredno ob cesti zato predstavlja oviro in prekršek, ta pa se kaznuje z globo v višini 1000 evrov.
Mali spomeniki kot opozorilo odgovornim
Robert Štaba iz zavoda Varna pot pa pravi, da naš kulturni prostor, in to je običaj tudi drugje po Evropi (nekje več, drugje spet precej manj), da svojci ali prijatelji pustijo na mestu nesreče svečko ali šopek rož, ker je to eden od načinov izražanja žalovanja, s časom pa potem te svečke odstranijo.
Na drugi strani pa so taki mali opomniki na nesreče, posebej če jih je na nekem odseku več, tudi opozorilo načrtovalcem cest, da je mogoče tam z infrastrukturo nekaj narobe. »Leta 2009 smo pripravili program Irap, ki ocenjuje ceste in ti rezultati bi lahko bili eno od orodij odgovornim, od Darsa do DRSi ali lokalnim skupnostim, da se posvetijo najbolj nevarnim odsekom. A kolikor razumem pieteto in žalovanje, ne le svojcev žrtev, ampak tudi povzročiteljev, so taka obeležja lahko moteča. Zato imamo na ljubljanskih Žalah tudi spomenik žrtvam prometnih nesreč,« pravi Štaba.
In dodaja, da tudi povzročitelji smrtnih nesreč lahko nosijo v sebi določene travme in ti ne bodo hodili na mesto nesreče prižgat sveče, lahko pa pridejo do tega osrednjega spomenika, ki je posvečen vsem, žrtvam, sorodnikom in tudi povzročiteljem.
Konec koncev se morija na naših cestah ne ustavlja, čeprav naj bi po podatkih Eurostata naše ceste veljale za bolj varne, kot je evropsko povprečje, ki znaša 44 smrtnih žrtev. Na milijon prebivalcev pri nas umre 32 ljudi, najmanj pa na Švedskem, le 20. Po svetu pa ceste na leto vzamejo več kot milijon življenj.
A statistika se je vseeno letos spet obrnila v črtno smer, po podatkih zavoda Varna pot je letos med januarjem in konec maja na cestah umrlo 29 ljudi, še lani jih je v tem času umrlo 15, leto pred tem pa 17. In najbolj nevarni meseci junij, julij in avgust šele prihajajo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
