Jure Klobčar

V parlamentarnem postopku so predlogi sprememb zakona, ki se nanašajo na študentsko prehrano. Predlog predvideva, da bi se subvencija za en obrok zvišala za približno en evro, poleg tega pa bi jo lahko študenti koristili vse dni v mesecu, ne le med tednom.

Po predlogu koalicije bi se subvencija za študentski obrok povečala s sedanjih 4,10 evra na 5,05 evra. Namen spremembe je izboljšati socialni položaj študentov, ki se zaradi višjih življenjskih stroškov soočajo z večjimi obremenitvami. Kot poudarjajo predlagatelji, je bilo pred januarsko spremembo leta 2023, ko se je zvišala najvišja dovoljena cena subvencioniranega obroka, doplačilo študenta v povprečju skoraj za 0,95 evra nižje. S tem ukrepom želijo študentom ponovno omogočiti primerljiv položaj in ublažiti vpliv splošne rasti cen.

Koriščenje prehrane bo mogoče 17 ur dnevno in tudi med vikendi

Predlog prinaša še dve pomembni novosti: subvencionirano študentsko prehrano (z boni) bi bilo mogoče koristiti kar 17 ur dnevno, obenem pa bi se možnost koriščenja razširila na vse dni v mesecu. 

Trenutno lahko študenti subvencijo izkoristijo le ob delavnikih, izjema pa velja za tiste, ki imajo obveznosti tudi ob vikendih in to potrdijo z dokazilom fakultete ali višje šole. Predlagatelji poudarjajo, da študij že dolgo ni omejen le na delovne dni, zlasti med izpitnim obdobjem se študenti učijo tudi ob koncih tedna.

Zato menijo, da bi morali boni veljati za vse koledarske dni, ne le med tednom. Po njihovih izračunih bi to študentom prineslo devet do deset dodatnih subvencioniranih obrokov na mesec.

Boni bi veljali od 7. ure zjutraj do polnoči

Ker se študij vse pogosteje odvija v hibridni obliki – deloma na fakulteti, deloma na daljavo – in poteka pozno v dan, ko imajo študenti med obveznostmi le kratke odmore in nimajo dovolj časa, da bi zaučili topel obrok, predlagatelji menijo, da bi bilo treba čas koriščenja subvencionirane prehrane podaljšati. Po novem bi bilo bone mogoče uporabiti od 7. ure zjutraj do polnoči, medtem ko zdaj veljajo le do 22. ure.

V oceni finančnih posledic koalicijski poslanci navajajo, da bi zvišanje subvencije za prehrano državo stalo okoli 4,3 milijona evrov, dodatno podaljšanje dnevnega in mesečnega obdobja koriščenja pa še približno milijon evrov. Dodajajo, da so potrebna sredstva v proračunu že zagotovljena.

Jure Klobčar

Minimalna urna postavka bi se zvišala za 40 centov

Predlog sprememb vključuje tudi zvišanje minimalne urne postavke za študentsko in dijaško delo. Ta bi se po novem povečala za približno 5,2 odstotka oziroma 40 centov, s sedanjih 7,34 evra na 7,74 evra.

Predlagatelji utemeljujejo spremembo s podatki Statističnega urada RS. Trenutni izračun minimalne urne postavke temelji na predpostavki, da zaposleni mesečno opravijo 174 ur dela, dejansko povprečje pa znaša le okoli 165 plačanih ur. Po njihovem mnenju je zato smiselno to razliko upoštevati tudi pri izračunu minimalne urne postavke za študente. Ker imajo študenti in dijaki omejen obseg dela, bi zvišanje po mnenju koalicije prispevalo k večji izenačenosti z redno zaposlenimi.

Predlog, ki ga je vladajoča koalicija sicer predstavila že septembra, pa prinaša še nekaj drugih sprememb. Med drugim bi študenti lahko prejemali štipendijo tudi v dodatnem, t. i. absolventskem letu, tako na prvi kot na drugi stopnji študija. S tem bi se sistem štipendiranja uskladil z drugimi pravicami, ki veljajo za študente in niso omejene na trajanje rednega študija.

Dodaten mesec časa za dokončanje študija v objektivnih okoliščinah

Predlog sprememb prinaša tudi dodaten mesec časa za dokončanje študija za štipendiste, ki se znajdejo v t. i. objektivnih okoliščinah – denimo v primeru višje sile, zdravstvenih težav ali težkega socialnega položaja.

Doslej so morali študenti, ki po 12 mesecih po izteku rednega študija še niso diplomirali ali magistrirali, vrniti štipendijo za zadnje leto, kar je pogosto povzročalo težave. V praksi se namreč dogaja, da visokošolske ustanove zagovore zaključnih del razpisujejo šele v oktobru, torej po začetku novega študijskega leta. Z dodatnim mesecem želijo predlagatelji popraviti, kot pravijo, "krivično situacijo, v katero so postavljeni študenti, ki ne morejo v roku zaključiti izobraževanja".

Jure Klobčar

Večja enakopravnost za študente starše

Predlagane spremembe bi prinesle tudi večjo enakopravnost za študente starše. Po trenutni zakonodaji lahko v dodatnem, t. i. absolventskem letu štipendijo prejema le tisti od staršev, ki koristi starševski dodatek, čeprav je pravica do štipendiranja sicer priznana obema. Novi predlog pa predvideva, da bi do štipendije lahko bil upravičen katerikoli od staršev, ne glede na to, kdo prejema dodatek.

Kot poudarjajo predlagatelji, bi se s tem štipendijski sistem bolje prilagodil sodobnim družbenim razmeram, prispeval k večji enakosti pri delitvi skrbi za otroka in pomagal zmanjšati tveganje socialne stiske družin študentov. Finančni učinek te spremembe naj bi bil razmeroma majhen – po ocenah bi državo stal približno 35.000 evrov, sredstva pa so po navedbah že vključena v proračun.

Predlog zakonskih sprememb je v parlamentarno proceduro v začetku septembra vložila skupina poslancev koalicije, pod vodstvom Lenarta Žavbija (Gibanje Svoboda), skupaj z Damijanom Bejakom Zrimom (SD) in Tatjano Greif (Levica). Po njihovih besedah so spremembe nastale v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS).