Jure Kljajić

Po tragičnem dogodku, v katerem je med krompirjevimi počitnicami življenje izgubil 48-letni Novomeščan Aleš Šutar, je v Jugovzhodni Sloveniji zaznati povečano napetost med romskim in neromskim prebivalstvom. V odziv na skrb romskih staršev zaradi varnosti otrok,  da ne bi bili tarča maščevanja, so nekatere novomeške osnovne šole za mesec november zagotovile preventivne varnostnike, hkrati pa načrtujejo pogovore o vključujoči komunikaciji in občutku varnosti.

Srednje šole v regiji za zdaj niso zaprosile za varnostnike, a so ministrstvo zaprosile za možnost potrebe po dodatni zaščiti v primeru nadaljnjih incidentov. Vodstva šol in policija ostajajo pozorna in prilagajajo ukrepe glede na razmere, z namenom ohraniti mir in občutek varnosti.

Primož Lavre

Podjetja družine Amidžić

Blokirani računi, vprašljiva varnost in tragična smrt pred LokalPatriotom

V uredništvu Svet24 smo ob tem preverili, kako ostale šole v Sloveniji skrbijo za varnost učencev in kako v praksi uvajajo ukrep zaklepanja vhodnih vrat, kje vrata ostajajo še vedno odklenjena, in poiskali odgovore na ključna vprašanja, ki zadevajo varnost učencev in organizacijo šolskega življenja.

Večina šol je glede na dostopne podatke uvedla zaklepanje vhodnih vrat kot ukrep za povečanje varnosti učencev, nekatere šole to v praksi izvajajo že vrsto let, številne pa so se zanj odločile v času epidemije koronavirusa, nekaj pa jih je ta korak storilo po prejetem elektronskem sporočilu o podtaknjeni bombi letos januarja.

· Običajen dan, a ne povsem

V šolske klopi po tragediji: varnostniki po šolah, ''leta dela šla v nič''

Razlogi, zakaj so šole zaklenjene, glede na dostopne informacije vključujejo preprečevanje nepooblaščenega vstopa, izboljšanje nadzora nad obiskovalci in zmanjšanje tveganja za nasilje ali druge varnostne incidente. Medtem ko šole, ki niso uvedle zaklepanja vhodov, kot glavni razlog navajajo dovolj nadzora s strani zaposlenih, majhno število učencev ali relativno varno okolje. 

Nekatere šole še vedno izvajajo dežurstva učencev ali zaposlenih na hodnikih ob vhodu. Prisotnost varnostnikov ali receptorjev je odvisna od velikosti šole in lokalne politike varovanja. Stroške varovanja običajno krije šola ali občina, redkeje pa starši.

Zaklepanje vhodnih vrat se je sicer, glede na odzive, izkazalo kot učinkovit ukrep za povečanje varnosti, čeprav zahteva prilagoditev učencev, staršev in zaposlenih. V praksi gre za kombinacijo fizičnega zaklepanja, nadzora osebja in sodelovanja skupnosti. Ponekod so prisotni tudi varnostniki.

· Pouk večinoma normalno poteka

Policija tudi po grožnjah zagotavlja, da so šole varne

V Zvezi aktivov svetov staršev nasprotujejo varnostnikom z orožjem v osnovnih šolah

»Varnostniki oziroma osebe z orožjem za zagotavljanje varnosti v osnovnih šolah menimo, da niso potrebni in upamo, da tudi nikoli ne bodo,« je na naše poizvedovanje med drugim odgovorila Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev.

S.R.

»Zavedamo se, da situacija ni rožnata, a moramo ohranjati mirno kri in hkrati veliko mere previdnosti. Starši skupaj z delavci na šoli pa moramo graditi na trdnih temeljih vzgoje otrok. To je največja naložba za varnost v prihodnje,« je dodala.

Romih: Nasilen otrok je le posledica, ne vzrok nasilja

Ob tem Romih poudarja, da naj se integracija otrok z drugačno kulturološko zgodovino začne že v vrtcu, »dokler so otroci resnično mladi in jih lahko vzgajamo v strpne in kulturne državljane«.

»Nasilje rodi nasilje, zato se v osnovi lahko 'borimo' proti temu le s preventivno vzgojo, z učenjem obvladovanje jeze, s sproščanjem … Državni organi pa morajo seveda poseči v družine, kjer se nasilje začne. Nasilen otrok je samo posledica, sam zase ni vzrok za nasilje, oziroma je to le v izjemnih primerih,« je prepričana predsednica Zveze aktivov svetov staršev.

· Romi v strahu

Na OŠ Bršljin zagotavljajo romskim staršem: Poskrbeli bomo za vse otroke

Kot dodaja, so starši in vzgojitelji prvi in polno odgovorni za primerno vzgojo otrok. In sicer, kot je poudarila »brez nasilja, z zgledom, s komunikacijo, z vcepljanjem vrednot, kot so morala, etika, empatija, pomoč sočloveku …«

Zveza aktivov svetov staršev podpira omejen prost dostop v šole

Glede samega zaklepanja vhodnih vrat v šole pa je povedala: »Veliko šol je obdržalo zaklepanje glavnih vrat v času pouka še iz koronskih časov, kar ocenjujemo kot pozitivno. Vendar mora biti zagotovljena požarna varnost in možnost vstopa ob utemeljenem razlogu (govorilne ure, starši pridejo po otroka, poznejši začetek pouka ali nujen obisk zdravnika ipd.), kar šole imajo, saj imajo informatorja ali dežurnega učenca, ali delavca šole (od učitelja, pa do čistilke in hišnika). Prostega prehaja po šolah ni in to zveza podpira, saj tako pouk teče nemoteno. S tem se tudi poveča varnost in mir, ki je v šolah potreben«.

Financiranje delovnih mest receptorjev potrebuje sistematizacijo

Financiranje delovnega mesta informatorja ali receptorja je, kot je pojasnila Romih, različno urejeno, a po njenih besedah kliče po neki sistematizaciji delovnega mesta in to na državnem ali občinskem nivoju.

· Politika

Več denarja predvsem za plače, šolo in vrtec

»Zaprta« šola kot del vsakdana: Na OŠ Tabor I Maribor je varnost postala rutina

Kot je pojasnila ravnateljica Osnovne šole Tabor I Maribor Martina Rajšp je njihova šola že od »korone« naprej »zaprta« šola. Zaprta oziroma zaklenjena so vsa vhodna vrata v šolo v času pouka, torej od 8.20  - 12. 00. So pa po besedah ravnateljice od te ure naprej pri vhodnih vratih dežurne osebe in informatorka.

V dopoldanskem času se vstopa v šolo pri vhodu v upravo, ki je opremljen z zvoncem. V šolo dopoldne po navedbah ravnateljice vstopajo zamudniki, naročeni starši, pacienti zobozdravnika ter morebitni drugi obiskovalci. Učence so prve tri dni šolskega leta spremljali starši do učilnice in tudi prihajali do učilnice po njih, po treh dneh so to nalogo prevzeli dežurni zaposleni šole.

»Učencem in staršem je jasno, da je ukrep zavoljo varnosti otrok potreben. Zaprta šola je pri nas že rutina. Gotovo je doprinesla k temu, da je vzdušje na šoli v dopoldanskem času bolj sproščeno, tudi učenci se počutijo bolj varne. Na drugi strani pa, verjamem, da so tudi starši bolj pomirjeni, kaj in kako je z njihovimi otroki v dopoldanskem času,« pojasnjuje Martina Rajšp, ravnateljica Osnovne šole Tabor I Maribor in dodaja, da dežurnih učencev pri vhodu v šolo nimajo že izpred časa korone.

»Na šoli imamo preko javnih del zaposleno informatorko, ki je gotovo ni mogoče zamenjati z varnostnikom,« sklene Rajšp.

Profimedia

OŠ Preserje pri Radomljah zaklepa glavni vhod za večjo varnost učencev in nadzor obiskovalcev

Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, so po navedbah ravnateljice Jasne Korbar, glavna vhodna vrata zaklenjena od 9.00 ure naprej. »Za ta ukrep smo se odločili z namenom zagotavljanja večje varnosti učencev in zaposlenih v času pouka ter za boljši nadzor nad gibanjem oseb, ki vstopajo v šolo,« za Svet24 pojasni ravnateljica in dodaj, da se poleg glavnih vhodnih vrat ob 9.00 zaklene tudi zunanja ograja pri glavnem vhodu v šolo. Ta se ponovno odklene po 5. učni uri, skupaj z glavnim vhodom. Ograja pri vhodu v prizidek pa ostaja odklenjena, vendar ima z zunanje strani nameščeno bunko, kar omogoča nadzorovan, a dovolj prost dostop za učence razredne stopnje.

»Ker vrata v prizidku zaradi narave dela in gibanja mlajših učencev ostajajo odklenjena, smo preizkusno obdobje zaklepanja tudi teh vrat opustili. Pokazalo se je, da bi za učinkovito izvajanje ukrepa potrebovali osebo, ki bi bila ves čas prisotna pri vratih in bi jih odklepala učencem ob vsakodnevnih potrebah, kar se je izkazalo kot neizvedljivo. Kljub temu do zdaj nismo imeli nobenih težav z varnostjo,« dodaja ravnateljica.

Kot pravi Korbar, so učenci in starši ukrep dobro sprejeli, saj razumejo, da je namen zaklepanja povečanje varnosti. »V praksi nismo zaznali večjih težav ali nasprotovanj, saj se vsi zavedajo, da gre predvsem za zaščito otrok in preprečevanje nenadzorovanih vstopov v šolski prostor.«

Profimedia

Glavni vhod in ograja pri glavnem vhodu se zakleneta ob 9.00 uri in ostaneta zaklenjena do konca 5. učne ure. V tem času se vhodna vrata odklepajo le v izjemnih primerih (npr. prihod staršev na sestanek, dostava, uradni obiski), in sicer po predhodnem dogovoru ali na klic pri vhodu. Vrata v prizidku ostajajo odklenjena, saj gre za del šole, kjer poteka več gibanja učencev razredne stopnje – zaradi rekreativnih odmorov, odhodov na stranišče ali vračanja v učilnice po pozabljene stvari.

Kaj pa vodstvo šole? »Ukrep ocenjujemo kot ustreznega in učinkovitega. Prispeval je k večjemu občutku varnosti tako med učenci kot med zaposlenimi. Hkrati omogoča boljši nadzor nad gibanjem obiskovalcev v šoli, kar zmanjšuje možnost nezaželenih vstopov v šolske prostore,« pojasni Korbar.

 »Ukrepi, kot jih izvajamo na OŠ Preserje pri Radomljah, so rezultat premišljenega ravnotežja med varnostjo in praktičnostjo šolskega vsakdana. Doslej so se izkazali za ustrezne in učinkovite, brez negativnih posledic za organizacijo dela ali dobrobit učencev.« meni ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah Jasna Korbar.

Na šoli dežurstev učencev sicer ne izvajajo, prav tako nimajo varnostnikov ali receptorjev.

Gimnazija Ljutomer brez varnostnikov in dežurstva, vrata odklenjena,  a šola ostaja prijazna in varna

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, kjer je 619 dijakov in 66 zaposlenih, ostaja odklenjena tudi med poukom. V času pouka na naši šoli ne zaklepamo vhodnih vrat. Šolski prostor ni ograjen, zato je dostop do šole prost,« nam je pojasnil ravnatelj Franc Čuš, ki je še dejal, da na šoli ne izvajajo nobenega dežurstva, prav tako nimajo varnostnikov.

Jure Kljajić

»Naša šola se nahaja v ruralnem okolju, kjer se še ne srečujemo z večjimi varnostnimi izzivi. Dijaki in zaposleni se na šoli počutimo varno, vsakršne varnostne in disciplinske izzive zaenkrat uspešno rešujemo,« je pojasnil Čuš.