Shutterstock

Bi jedli koruzo, ki je tako toksična, da sama pobija gosenice? Bi uživali kruh iz moke umetno mutirane pšenice, pa čeprav znanost še ne ve, kakšni so njeni dolgoročni učinki? Tudi če ne bi, kmalu ne boste več imeli izbire. Evropski parlament namreč po nareku lobistov bogatih biotehniških korporacij pripravlja predpis, s katerim bo opustil označevanje gensko spremenjenih organizmov v hrani in živilih.

Kmetijstvo

Škodljivi Mercosur, neoznačeni GSO in nepreverjeni pesticidi

Dr. Martina Bavec je ena največjih slovenskih avtoritet glede ekološkega kmetijstva; že desetletja skrbno spremlja razvoj tehnologij in predpisov na tem področju, proučuje njihove vplive na okolje, človeka in družbo ter pomaga kmetom pri soočanju z izzivi. Zaradi njene strokovnosti in etične drže je bila imenovana za predsednico vladne komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi (GSO). In prav v tej vlogi je zdaj naletela na grožnjo, ki utegne dolgoročno zdesetkati, če ne že kar uničiti ekološko kmetovanje v Sloveniji – ob tem pa nepovrnljivo spremeniti naše okolje.

##PAIDBREAK##

»Nihče ne more predvideti, kakšne bodo posledice. Jasno pa je, da poti nazaj več ne bo,« zatrdi z zaskrbljenostjo v glasu.

Razlog za slabo voljo raziskovalke z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je najava skoraj popolne odprave nadzora nad uporabo tako imenovanih »novih genskih tehnik« (NGT) v kmetijstvu. Doslej je na območju Evropske unije veljalo, da morajo pridelovalci strogo označiti rastline z umetno zmanipuliranim genomom in iz njih pridobljena živila, obenem so pristojni laboratoriji spremljali dolgoročne učinke teh rastlin na naravo in tudi na ljudi, ki so jih jedli.

Pod vplivom lobistov iz velikih biotehniških korporacij pa je Evropska komisija pripravila zakonodajo, po kateri bodo z novimi genskimi tehnikami preoblikovane rastline izvzete iz tega nadzora – že 18. maja naj bi jo evropski parlament dokončno potrdil. »Vsi mehanizmi, ki so veljali doslej, bodo praktično opuščeni, koncept temeljne previdnosti bo porušen,« je zaskrbljena Martina Bavec.

Verižna reakcija z neznanim izidom

Srž problema je v dejstvu, da gre pri novih genskih tehnikah za starega volka v ovčji koži. Gre za metode spreminjanja genskega materiala, ki so bile razvite po letu 2012; korporacije in del stroke zatrjujejo, da so bistveno natančnejše in zatorej varnejše od prejšnjih metod, toda dejstvo je, da tega ni mogoče nedvoumno dokazati. Štirinajst let je pač premalo časa za študije dolgoročnih učinkov uvajanja mutiranih rastlin na polja in v sadovnjake – ter na naše krožnike. Nasprotno, indicev, da so ti učinki lahko precej zlovešči, je vse več, opozarja naravovarstvenik Anton Komat. »Vsaka tovrstna sprememba lahko sproži verižno reakcijo, katere končnega rezultata še ne moremo poznati. Ko se spremeni genom nekega organizma, se ta mutacija širi iz roda v rod; ne ustavi se, dokler se ne usidra v celotni populaciji. In potem? Potem lahko ta populacija bodisi izumre bodisi prevzame celotno vrsto …«

Da utegnejo biti NGT vse prej kot nedolžne, potrjuje tudi Martina Bavec. Predstavi primer gensko spremenjene koruze, obogatene s proteinom posebne bakterije, ki sicer živi v zemlji; ko ta protein zaužijejo gosenice, ki napadajo polja, poginejo. Ta koruza je zato bistveno odpornejša proti škodljivcem, toda omenjena kemikalija, torej dokazano škodljiva za določene oblike življenja, se prenaša naprej – s silažo jo zaužijejo živali, prek polente in kosmičev pa lahko pride tudi v želodce ljudi. »Kljub temu institucije ne bodo več spremljale teh učinkov, potrošniki pa ne bodo več imeli izbire – ker po novem gensko spremenjena hrana ne bo več posebej označena,« je ogorčena raziskovalka.

Shutterstock

Danes rastline, pojutrišnjem živali

Kot vedno v takšnih primerih je v ozadju pohlep korporacij, ki se požvižgajo na naravo in človeka. Bruseljska nevladna organizacija Corporate Europe Observatory (CEO) je razkrila, da so bila pravila o deregulaciji v največji možni meri oblikovana po željah lobistov velikih biotehniških podjetij BASF, Limagrain, Bayer in Syngenta.

»To je bilo jasno že od začetka,« je stvaren Komat. »Evropska komisija in parlament sta v veliki meri kupljena s strani korporacij, katerih cilj je uničiti samooskrbo in vzpostaviti popoln nadzor nad ponudbo ter strukturo hrane.« Tako se utegne že v nekaj letih zgoditi, da bodo z genskimi tehnikami pridobljene rastline izpodrinile vse druge, bogata podjetja, ki imajo v lasti patente za semena za te rastline, pa bodo uničila preostale proizvajalce. Prvi na seznamu kolateralnih žrtev korporativnega pohlepa so zagotovo majhni ekološki kmetje, ki nimajo sredstev za uspešen odpor.

Ker pohlep nima mere, pa je to šele začetek – in to je pri vsej stvari najbolj srhljivo. Ko kapital enkrat navrta prehod skozi regulativo, ki ga je omejevala, se ne ustavi, dokler ne padejo še poslednje meje. Martina Bavec opozarja, da je že v pripravi krovni evropski akt o biotehnologiji, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen izpostavila kot eno od ključnih prioritet sedanjega mandata.

Predpis, s katerim naj bi okrepili evropsko biotehniško industrijo in ji omogočili pogoje za pospešeno rast (dobičkov), naj bi med drugim priskrbel podlage za širjenje uporabe metod genske manipulacije od rastlin na mikroorganizme. »To pomeni, da bodo GSO že v jogurtih, kefirju, kislem zelju, prek krme pa bodo prišli tudi v meso klavne živine,« pojasnjuje predsednica komisije za ravnanje z GSO. Ter dodaja: »Danes rastline, jutri mikroorganizmi, pojutrišnjem živali … In nemara slej ko prej tudi ljudje.«

Vse to so razlogi, da spremembam predpisov, s katerimi bi na ravni EU izenačili gensko spremenjene rastline z naravnimi, nasprotuje večji del evropske civilne družbe. Lanskega februarja je več kot 200 nevladnih organizacij iz vseh evropskih držav podpisalo odločen poziv odločevalcem, naj opustijo načrtovano deregulacijo NGT in zaščitijo domače kmete, ki ne želijo igrati po pravilih korporacij.

Široka koalicija civilne družbe je pred odločilnim glasovanjem 18. maja v evropskem parlamentu pripravila aplikacijo za generiranje elektronskih sporočil, s katero lahko državljani posamezne države pozovejo svoje evroposlance in evroposlanke, da »s svojim glasom zaščitite male kmete in pravico do hrane brez GSO in brez patentov«. Doslej je prek spletne strani pobude Plan B za Slovenijo svoje pozive Branku Grimsu, Ireni Jovevi, Marjanu Šarcu, Vladimirju Prebiliču, Matjažu Nemcu, Zali Tomašič, Milanu Zveru, Romani Tomc in Mateju Toninu poslalo že več kot 24.000 Slovencev in Slovenk. To lahko storite tudi vi: KLIKNITE TUKAJ.

Proti lakoti z GSO – dejstvo ali mit?

Dotaknimo se še argumenta, da človeštvo potrebuje GSO/NGT za pridelavo zadostnih količin hrane za potrebe naraščajoče svetovne populacije. Rastline z zmanipuliranim genomom namreč veljajo za odpornejše in manj zahtevne, zaradi česar naj bi zagotavljale večjo letino. Toda sogovornica pravi, da gre v veliki meri za mit, ki ga širi biotehniška industrija – odpornosti proti ustrezno širokemu spektru izzivov (škodljivci, izčrpana prst, podnebne spremembe…) ni mogoče doseči s preprostimi spremembami genoma in nihče ne more vnaprej jamčiti visokih donosov.

»Če želimo povečati količino pridelane hrane, bi bilo bolj smotrno, da sredstva, ki jih sedaj vlagamo v razvoj GSO, namenimo za izboljšanje kmetijske mehanizacije, optimizacijo procesov hlajenja in pakiranja ter ukrepe za zmanjšanje količin zavržene hrane.«

revija Jana