Marta Kos: Nove države članice EU brez pravice veta za 15 let
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je potrdila, da nove, prihodnje države članice EU za obdobje 15 let ne bodo imele pravice do veta.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ukrajina in Moldavija sta po petkovi zeleni luči veleposlanikov 27 držav članic EU po dveh letih čakanja danes odprli prvi sklop pristopnih pogajanj za članstvo v Evropski uniji. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je začetek vsebinskih pogajanj označila za »mega ponedeljek.«
Nov, končno tudi konkreten korak v pristopnih pogajanjih Ukrajine in Moldavije je omogočil poraz madžarskega premierja Viktorja Orbana na aprilskih državnozborskih volitvah. Orban je namreč odprtje prvega sklopa pogajanj onemogočal z vetom. Nova madžarska vlada pod vodstvom Petra Magyara je nato nedavno s Kijevom sklenila dogovor o pravicah madžarske manjšine v Ukrajini. V Budimpešti so se na drugi strani zavezali, da pristopnim pogajanjem ne bodo več nasprotovali.
So pa zaradi nenehne zlorabe instituta veta, s katerim je Orban iz Bruslja leta in leta izpogojeval te in one bonbončke za Madžarsko, v zadnjem obdobju postajali vse glasnejši pozivi posameznih držav članic EU k omejevanju te pravice. Številne države članice je razjezila predvsem večmesečna madžarska blokada finančni paket v višini 90 milijard evrov za Ukrajino.
Francija, Nemčija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg so prejšnji teden celo predlagale, da bi novim oziroma prihodnjim državam članicam omejili pravico glasovanja v primeru odločitev, ki zadevajo proračun, nacionalnovarnostna vprašanja in zunanjo politiko EU. Kot so poudarili v navedenih državah, želijo s tem zagotoviti, da prihodnje države članice ne bi spodkopavale sposobnosti EU za učinkovito ukrepanje.
Za nove članice 15 let brez možnosti veta?
Kot kaže, se s tovrstnimi omejitvami strinja tudi Kos, ki je danes dejala, da bodo nove države članice v skladu z novimi varovalkami v pristopnih pogodbah za obdobje 15 let po pridružitvi izgubile pravico do veta.
»To bo nova generacija pristopnih pogodb v smislu, da bomo imeli nove varovalke,« je po poročanju portala Euractiv poudarila Kos. Dodala je, da bo cilj novih varovalk v pogodbah zagotoviti, da bo država, ko bo postala nova članica EU, »sledila evropskim predpisom še pet, deset ali 15 let.«
Je pa Kos obenem poudarila, da to ne pomeni, da bodo imele države kandidatke po vstopu v EU manjvreden status pridružene članice Evropske unije. »Polovično ali četrtinsko članstvo ne obstaja. Obstaja samo polnopravno članstvo,« je pojasnila, a obenem poudarila, da je slednje možno samo ko država izpolni vse svoje zahteve.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.