Podravje: Kako je potekalo obročkanje labodov
Največ labodov v Sloveniji srečamo na reki Dravi, to pa ne samo zaradi dve velikih akumulacij, temveč tudi nekaj manjših na mariborskem območju. Te akumulacije so za labode primerne, ker gre za mirno, več ali manj stoječo vodo, kjer najdejo svoj mir in dovolj hrane. Ti prostori jim omogočajo varno bivanje, ljudje jih ponekod tudi hranijo, zato se tudi zadržujejo na določenih mestih. Če hrane ni, se bodo preselili na druga območja; labodi so namreč mobilne ptice, četudi so veliki, zelo dobro letijo in si hrano lahko poiščejo kje drugje, če jim na katerem mestu nekaj ne ustreza.
Tudi ljudje jih ne ogrožajo, vsaj pri nas ne, je povedal Franc Bračko, že od leta 1981 član DOPPS-a, zunanji član Prirodoslovnega muzeja, Centra za obročkanje ptic, ki je tudi edini pristojen za obročkanje ptic. Ponekod na jugu Evrope, predvsem pa v Grčiji, so labodi še lovna vrsta, četudi Evropska direktiva to v zadnjem času prepoveduje.
Letno v Sloveniji z obročki označijo v povprečju do 100 labodov, kar je za našo državo veliko, saj pri nas v povprečju gnezdi okrog 80 parov. Pozimi pa se pri nas zadržuje veliko več, prezimi jih okrog 1500, kar so prav tako visoke številke za našo državo. Osnovni namen obročkanje je, da se spremljajo njihove selitve, kam odletijo, od kod prihajajo in ali pri nas tudi prezimijo, tudi kje gnezdijo. Podatki o tem za prejšnja leta so zelo zanimivi, pove Bračko. Največ podatkov pa je iz zimskega obdobja, ko pri nas labodi prezimijo v velikem številu, zlasti iz vzhodnoevropskih držav: Poljske, Češke, Slovaške, tudi iz Madžarske in Avstrije, nekateri priletijo tudi z južnih območij, tako tudi iz Hrvaške.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
