ČG

Robert Brkić, vodja Medobčinskega redarstva občin v Spodnjem Podravju, ob tem poudarja, da jim država po eni strani nalaga dodatne naloge, ni pa poskrbela za njihovo financiranje.

To pomeni, da bodo občine morale same zagotoviti sredstva za morebitno povečanje števila redarjev, njihovo usposabljanje in opremo ter pokriti stroške, povezane z izvajanjem nadzora. Trenutno število občinskih redarjev ne omogoča učinkovitega opravljanja dodatnih nalog, kar bi lahko vodilo v njihovo preobremenjenost.

En ali dva redarja bosta težko utišala hišno zabavo z več ljudmi

V pristojnosti občinskih redarjev bo namreč po novem nadzor nad hrupom, kar bo po besedah Brkića v praksi lahko povzročilo številne pravne in praktične težave. »Dejansko bi morali vstopiti v prostor, kjer nismo pristojni,« je pojasnil Brkić. Občinski redarji imajo namreč pooblastila zgolj v javnem prostoru, ne pa tudi v zasebnem.

Težko bi tudi zagotavljali nadzor nad hrupom ponoči, saj večina občinskih redarstev nima dovolj kadra za izvajanje 24-urnega nadzora, zato je ta določba v praksi zelo težko uresničljiva. Ker so tovrstni prekrški pogosto povezani s psihofizičnim stanjem kršiteljev in se dogajajo v zasebnih prostorih, predstavljajo tudi varnostno tveganje za redarje, ki za takšne situacije niso ustrezno usposobljeni. »En ali dva redarja bosta verjetno zelo težko utišala skupino, recimo, 20 ljudi, ki imajo hišno zabavo. Lahko se bosta sicer pogovorila z njimi, vendar večje učinkovitosti pri nadzoru hrupa v takšnih primerih ne vidim,« je še dodal Brkić.

Več v Štajerskem tedniku