© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Pravosodno ministrstvo
Čas branja 2 min.

Žaščita žrtev: Storilce bo po uradni dolžnosti preganjala država


gregor gruber
6. 11. 2025, 17.43
Posodobljeno
18:08
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Pravosodna ministrica v odstopu Andreja Katič je predstavila zakonske spremembe Šutarjevega zakona na področju ministrstva za pravosodje.

Andreja Katic.jpg
Jure Klobčar / MPA
Pravosodna ministrica v odstopu Andreja Katič

Brezplačna pravna pomoč bo po novem omejena v prekrškovnih postopkih in sicer v primerih, ko je izrečena globa do 300 evrov ter za povratnike, ki so v zadnjih treh letih že trikrat prejeli brezplačno pravno pomoč v prekrškovnih zadevah. Za povratnike zakon ohranja ustrezne varovalke.

Pomoč bo dodeljena, kadar bi njena zavrnitev pomenila nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva, v postopkih nadomestnega zapora ter mladoletnim prosilcem. »Brezplačna pravna pomoč torej ostaja namenjena tistim, ki si zaradi svojega materialnega položaja ne morejo zagotoviti pravne pomoči, zlasti v postopkih, kjer jim grozi odvzem prostosti ali kjer gre za varstvo temeljnih pravic,« je razložila Katič.

Brez dvojnega financiranja istih storitev

Pomembna novost je tudi omejitev dodelitve brezplačne pravne pomoči v primerih, ko ima prosilec že postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti. S tem se po besedah Katič preprečuje dvojno financiranje istih storitev iz javnih sredstev ter zmanjšuje možnost podaljševanja sodnih postopkov zaradi menjave odvetnikov.

Preberite še

Predlog uvaja tudi novo obveznost za odvetnike. Sodišče morajo že ob prvem procesnem dejanju obvestiti, da zastopajo stranko v okviru brezplačne pravne pomoči. »Če tega ne storijo, niso upravičeni do doplačila iz naslova brezplačne pravne pomoči,« je dejala Katič in dodala, da se s tem povečuje transparentnost in preprečujejo napake pri izplačilih.

Pregon ne bo več odvisen od pobude žrtve

Predlagane so tudi spremembe kazenskega zakonika. Gre za začasne ukrepe za pregon nasilnih dejanj in večjo zaščito žrtev. Praksa je pokazala, da oškodovanci zaradi strahu ali pritiska storilcev pogosto ne vložijo predloga za pregon ali pa ga kasneje umaknejo. Zato se za obdobje dveh ali treh let uvaja posebna ureditev, po kateri se bodo določena kazniva dejanja preganjala po uradni dolžnosti.

Pregon po uradni dolžnosti se bo začel za lahko telesno poškodbo in za kaznivo dejanje ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru. Za isto obdobje se zaostruje kaznovanje za kaznivo dejanje nasilništva. Kazen se zvišuje iz sedanje do 2 let na od 6 mesecev do treh let zapora. Za hujše oblike tega kaznivega dejanja se dviguje iz trenutnih do 3 let na od 1 do 5 let zapora.

V obdodju zaostritve se bo preučila morebitna utemeljenost trajne spremembe. »Namen sprememb je okrepiti zaščito žrtev nasilja, zagotoviti učinkovitejši pregon storilcev in hkrati ohraniti sorazmernost kazenskega sistema,« je sklenila Katič.

E-novice · Novice

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.