Bobo

Večina največjih bank in hranilnic v Sloveniji potrošnikom po ugotovitvah Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave daje netočne ali zavajajoče informacije o osnovnem plačilnem računu, nekatere celo onemogočajo njegovo odprtje. Inštitut je zato Banko Slovenije pozval, naj preveri izvajanje obveznosti bank glede te storitve.

Po celotni EU

Plačila in nakazila bodo izvedena takoj

Osnovni plačilni račun je oblika bančnega računa za fizične osebe, katerega namen je vsem zagotoviti finančno vključenost in dostop do osebnega računa. Namenjen je vsakemu brez plačilnega računa, ki zakonito prebiva v EU, ne glede na socialni ali zaposlitveni status, tudi potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil. Tako je zapisano v zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.

A kot so sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), ugotovitve Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave kažejo na sistemske nepravilnosti in pomanjkljivo poznavanje osnovnega namena osnovnega plačilnega računa med bančnimi uslužbenci. To resno ogroža pravico potrošnikov do dostopa do osnovnih finančnih storitev, so opozorili.

Pod drobnogledom osem največjih bank 

V ocenjevanje so vključili osem največjih poslovnih bank in hranilnic, ki poslujejo v Sloveniji, ki so jih septembra osebno obiskali v poslovalnicah v Ljubljani. Ob tem je le ena banka podala točne in popolne informacije ter dejansko omogočila oddajo vloge za odprtje osnovnega plačilnega računa.

V večini drugih bank so bile informacije napačne, nepopolne ali zavajajoče, v nekaterih primerih pa so uslužbenci celo zatrjevali, da osnovni plačilni račun sploh ne obstaja ali pa da je namenjen izključno tujcem, brezposelnim ali prejemnikom socialne pomoči.

V več bankah so potrošniki ob povpraševanju o osnovnem plačilnem računu deležni neprimernega odnosa in neustrezne obravnave, kar dodatno zmanjšuje njihovo zaupanje v bančni sistem, so zapisali v ZPS.

Najbolj nezainteresirani v NLB

Najbolj šokanten je bil po njihovih navedbah odgovor v NLB, kjer zaposlena ni imela prav veliko veselja pri ukvarjanju z njimi, bila je nezainteresirana in skorajda neprijazna. Na vprašanje o osnovnem plačilnem računu so dobili kratek odgovor: "Tega pri nas nimamo."

Izredne razmere

Centralna banka: pod vzglavnik shranite 70 evrov po glavi

Ocenjevalci so oceno dobro dali le banki Intesa Sanpaolo, ki je bila tudi edina banka, kjer jim je uspelo priti do možnosti oddaje vloge za odprtje osnovnega plačilnega računa. Oceno povprečno je prejela Gorenjska banka, kjer jim je uslužbenec vsaj omenil, da bi morali oddati vlogo, čeprav ni bil prepričan, da bi bila odobrena. Preostale so prejele oceno nezadovoljivo.

V potrošniški organizaciji so prepričani, da lahko Banka Slovenije z aktivnim nadzorom in usmerjenim ukrepanjem pomembno prispeva k uresničevanju cilja finančne vključenosti vseh prebivalcev, kar je tudi osnovni namen uvedbe osnovnega plačilnega računa.

Zato so jo pozvali, naj izvede nadzor nad bankami, ki izvajajo plačilne storitve za potrošnike, ter ugotovi spoštovanje zakonske določbe o osnovnem plačilnem računu ter zahteva odpravo ugotovljenih nepravilnosti ter izobraževanje zaposlenih v bankah o tej storitvi.