Iz Hrvaške v Ukrajino, oče pa na fronti
V teniškem svetu se dogaja marsikaj, pa čeprav je 'mrtva' sezona. Prva posebna zgodba pa se vrti okoli Oleksandre Olijnikove.
Oleksandra se je rodila leta 2001 v Kijevu. Pri osmih letih se je njena družina preselila v Odeso, od koder pa je njena družina leta 2011 emigrirala na Hrvaško, ker je njen oče javno kritiziral takratnega proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča.
Družina se je ustalila v Zagrebu, kjer je Oleksandra trenirala tenis in od leta 2017 nastopala pod hrvaško zastavo. Toda le do leta 2022, ko se je odločila, da bo zaradi ruske agresije na Ukrajino spet nastopala pod zastavo svoje rodne države.
Leta 2019 je Oleksandrin oče Saša prosil za pomoč Hrvaško teniško zvezo, ker niso imeli denarja, da bi vzdrževali hčerino teniško kariero. Med korono se je situacija še poslabšala in oče Saša je kombi preuredil v avtodom, da bi se lahko vozili s turnirja na turnir in jim ni bilo treba plačevati hotelske nastanitve.
Pod hrvaško zastavo je bila Olijnikova najvišje na lestvici WTA na 551. mestu, potem pa je zaprosila, če lahko zamenja športno državljanstvo v znak podpore Ukrajini.
Šele konec leta 2025 pa so za Oleksandro prišli lepši časi. Na turnirjih WTA 125 v Južni Ameriki je dvakrat slavila (med drugim je premagala tudi obe Slovenki – Polono Hercog in Veroniko Erjavec) in se končno uvrstila med 100 najboljših tenisačic na svetu. To je pomenilo, da se je neposredno uvrstila v glavni žreb prvega grand slama sezone v Avstraliji, kar ji seveda predstavlja že skoraj polovico proračuna za sezono 2026 (finančna nagrada za prvi krog grand slama je 70.000 evrov in seveda namestitev zanjo in za trenerja).
Za Oleksandro pa je igranje tenisa za Ukrajino še posebej pomembno, saj je njen oče Saša odšel v ukrajinsko vojsko in je trenutno na bojišču, kjer se bori proti ruskemu agresorju. Oleksandra pravi, da ji je zaradi tega zelo težko, a da ji očetova predanost domovini vseeno daje poseben zagon in motivacijo, da uspe v tenisu.
Številka ena nasprotju transspolnim osebam
Številka ena ženskega tenisa, Belorusinja Arina Sabalenka, je izjavila, da je nepošteno, da organi svetovnega združenja WTA dovoljujejo transspolnim ženskam sodelovanje na turnirjih WTA. Sabalenka pa ni edina, ki misli, da imajo transspolne osebe določeno prednost, saj je nekaj podobnega izjavila tudi ena najboljših tenisačic vseh časov, Američanka po rodu iz Češke, Martina Navratilova. »To je občutljivo vprašanje. Nimam nič proti njim, vendar še vedno menim, da imajo ogromno prednost pred ženskami, ki niso doživele spremembe spola. Mislim, da je preprosto nepošteno, da se ženska sooči z igralci, ki so biološko moški.
Ženska vse življenje dela, da bi presegla svoje meje, in nenadoma se zdi, kot da se mora soočiti z moškim, nekom, ki je biološko veliko močnejši. S takimi stvarmi v športu se ne strinjam,« je dejala Sabalenka, ki se bo konec decembra v Dubaju pomerila z Avstralcem Nickom Kyrgiosom na ekshibicijskem dvoboju 'Bitka spolov'.
Transseksualnim ženskam je pod določenimi pogoji dovoljeno sodelovanje na turnirjih WTA. Med merili za upravičenost, ki jih je določila WTA, morajo transspolne ženske, ki želijo tekmovati na turnirju te kategorije, dokazati, da je koncentracija testosterona v njihovi krvi v zadnjih dveh letih ostala pod 2,5 nanomola na liter. Prav tako morajo WTA poslati podpisano izjavo, s katero potrjujejo svojo žensko ali nebinarno spolno identiteto.
V zgodovini ženskega tenisa je bila le ena transspolna ženska, ki je imela vidnejšo vlogo - Američanka Renee Richards, rojena kot Richard Raskind leta 1934, je bil edinstven primer. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je večkrat nastopil na OP ZDA v moški konkurenci, v poznih sedemdesetih letih pa je v drugi karieri uživala v ženski konkurenci.
E-novice · Šport
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se