Skoraj 100.000 spletnih uporabnikov v Sloveniji sploh ni vedelo za ChatGPT
Generativno umetno inteligenco uporablja že 41 odstotkov slovenskih uporabnikov interneta, skoraj 100.000 pa jih sploh ni vedelo, da taka orodja obstajajo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Orodja generativne umetne inteligence, kot je ChatGPT, uporablja že 41 odstotkov slovenskih uporabnikov interneta. Podatek je Statistični urad RS objavil v publikaciji 100 % Slovenija, v kateri je ob 35. obletnici samostojnosti zbral podatke o tem, kako se je država spremenila od leta 1991 do danes.
Ob tem izstopa še druga številka. Med tistimi uporabniki interneta, ki generativne umetne inteligence niso uporabljali, jih je 12 odstotkov navedlo, da sploh niso vedeli, da taka orodja obstajajo. Ker je bilo v Sloveniji lani nekaj več kot 1,4 milijona uporabnikov interneta, generativne umetne inteligence pa jih ni uporabljalo 59 odstotkov, to po zaokroženem izračunu pomeni približno 100.000 ljudi.
Gre torej za približno 100.000 uporabnikov interneta, ki niso le ostali zunaj uporabe umetne inteligence, ampak zanjo sploh niso vedeli. To je pomemben podatek, ker kaže, da se digitalna razlika ne meri več samo po tem, kdo ima internet in kdo ga nima. Vse bolj se kaže tudi v tem, kdo ve, katera orodja so mu na voljo, kdo jih zna uporabljati in kdo ostaja zunaj enega najhitrejših tehnoloških premikov zadnjih let.
Med neuporabniki generativne umetne inteligence jih je največ, 71 odstotkov, odgovorilo, da teh orodij ne potrebujejo. Še 9 odstotkov jih je navedlo, da jih ne znajo uporabljati, 5 odstotkov pa je imelo pomisleke glede zasebnosti ali varnosti.
Najpogosteje za zasebne namene
Med uporabniki generativne umetne inteligence prevladuje zasebna raba. Po podatkih Sursa jih je 83 odstotkov ta orodja uporabljalo zasebno, 41 odstotkov za službene namene, približno četrtina pa za formalno izobraževanje.
To kaže, da umetna inteligenca v vsakdan najprej vstopa skozi osebno uporabo. Nekdo jo uporabi za osnutek besedila, drugi za prevod, tretji za pomoč pri učenju, urejanje dokumenta ali iskanje razlage. Šele nato se odpira vprašanje, kako jo vključiti v šole, podjetja in javni sektor.
Podrobnejši Sursovi podatki o uporabi interneta kažejo, da je generativno umetno inteligenco leta 2025 uporabljalo 38 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 74 let. Leto prej je bil ta delež precej nižji, zato gre za enega najhitrejših premikov v digitalnih navadah prebivalcev.
Razlike med generacijami so velike. Med mladimi je uporaba najvišja, pri starejših pa precej nižja. V starostni skupini od 55 do 64 let se je delež uporabnikov sicer močno povečal, a ostaja daleč za mlajšimi. Med osebami, starimi od 75 do 89 let, je internet uporabljalo 40 odstotkov ljudi, generativno umetno inteligenco pa le 4 odstotki.
Dostop do interneta ni več glavna meja
Slovenija je pri dostopu do interneta blizu evropskega povprečja. Leta 2025 je imelo internet 94 odstotkov gospodinjstev, med uporabniki pa je bil glavni dostop pametni telefon. Večina jih splet uporablja za e-pošto, iskanje informacij o izdelkih in storitvah ter branje spletnih novic.
Pri umetni inteligenci pa samo dostop do spleta ne zadošča več. Razlika nastaja pri znanju, samozavesti in razumevanju, kje so ta orodja uporabna. Nekdo jih uporablja za delo in učenje, drugi ne ve, da obstajajo, tretji pa jim ne zaupa.
Podobno se dogaja v podjetjih. Surs je lani poročal, da je tehnologije umetne inteligence uporabljalo 21 odstotkov podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi. Pri velikih podjetjih je bil delež 60-odstoten, pri malih pa 19-odstoten. Med najpogostejšimi ovirami je bilo pomanjkanje ustreznega znanja.
Umetna inteligenca bo za del ljudi orodje, s katerim bodo hitreje delali, se lažje učili in bolje urejali vsakodnevne naloge. Za druge bo ostala nekaj oddaljenega, nerazumljivega ali nepotrebnega.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
