Jure Klobčar

»Družbena omrežja v zadnjih dveh, treh letih izgubljajo še zadnjo komponento začetnega namena, to je druženja in povezovanja. Postala so gojišče za najrazličnejše bedarije, nesmisle in nemarnosti, ki se množijo ob podpori orodij, ki delujejo na podlagi umetne inteligence. Kar gledamo, je dejansko zadnja faza "zadrekovanja", kot temu pojavu pravi Cory Doctorow v knjigi Enshittification.« Tako na vprašanje, ali se dovolj zavedamo izzivov, ki jih prinaša uporaba družbenih omrežij, odgovarja antropolog Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in profesor na ljubljanski filozofski fakulteti.

»Proces se začne tako, da platforme delajo za uporabnike. V naslednji fazi začnejo delati za poslovne stranke, na uporabnike že pozabijo. Potem začnejo izrabljati še stranke in delajo le že zase. In potem se na omrežjih znajdemo tam, kjer smo zdaj: do vratu v greznici. Glavni izziv ta hip je, kako se iz nje izvleči,« dodaja Podjed.

Digitalno postaja primarno, fizično življenje pa sekundarno 

Če so se opozorila pred prekomerno uporabo družbenih omrežij in tehnologije na sploh pred časom nanašala predvsem na to, da se mladi premalo gibljejo in podobno, so danes skrbi veliko bolj kompleksne. Mladi, ki se soočajo s težavami, pomoč vse pogosteje iščejo pri modelih umetne inteligence (UI), kot je ChatGPT, vse redkeje se zaupajo prijateljem, poiščejo pomoč pri starših, skrbnikih, strokovnih delavcih. 

Slovenija

Anksiozni vse pogosteje že otroci ob koncu prve triade osnovne šole

Tudi omrežja so polna vsebine, ustvarjene s pomočjo UI. Organizacija AI Forensics je na primer ugotovila, da je v mesecu dni nekaj več kot 350 računov na Tiktoku ustvarilo 43.000 vsebin, generiranih s pomočjo UI,  in z njimi doseglo 4,5 milijarde ogledov. Vsebina ni bila primerno označena, poleg tega ni bila namenjena zgolj zabavi, ampak tudi širjenju laži in sovraštva. Kako otroke naučiti misliti s svojo glavo, kako jih naučiti, da bodo znali ločiti resnico od fikcije? 

»Za začetek velja otroke naučiti, da je lahko karkoli, kar uzrejo po zaslonu neresnično. Problem pa je, ker že mladi pogosto razumejo digitalne vsebine kot primarno resničnost, fizično življenje pa kot sekundarno. Ta obrat se začne dogajati, ko ljudje preživijo več budnega časa pred zaslonom kot onkraj njega,« pojasnjuje Podjed, ki meni, da je prepoved uporabe omrežij za mlajše od 16 let, kot je nedavno odločila Avstralija, smiselna, »ker ne obremenjuje staršev in otrok, temveč gleda pod prste razpečevalcem vsebin, torej lastnikom omrežij«.

Robert Balen

»Dejansko so prav oni odgovorni za porast zasvojenosti z digitalnimi vsebinami, zato jih velja – če seveda kršijo predpise – tudi primerno kaznovati, podobno kot je smiselno poiskati glavnega razpečevalca drog, namesto da se kriminalizira uživalce, spregleda pa "velike ribe",« pravi Podjed in dodaja, da zgolj prepoved ni dovolj.

»Oboje mora biti podprto z izobraževanjem in predvsem z zgledom. Če smo odrasli nenehno pred zasloni, je to podobno, kot bi bili stalno pod vplivom alkohola ali drog, otroci pa bi nas pri tem gledali in si morda mislili, zakaj si mi lahko privoščimo takšne ekscese, oni pa ne«.

Mlade velja pripraviti na različne scenarije 

Izobraževanje na področju digitalne tehnologije bo z letom 2028 obvezno vključeno v osnovnošolsko izobraževanje, a predvidena je le ena ura na teden v sedmem razredu. Bo to dovolj in dovolj zgodaj? K spodbujanju izobraževanja o rabi informacijske in komunikacije tehnologije je vlado pozival tudi Podjed.

»Pozval sem predvsem, naj se izobraževanja o prednostih in pasteh digitalnih tehnologij vključijo v različne predmete, da so mladi bolje pripravljeni na odraščanje v sedanjem svetu. Pri matematiki bi se lahko učili algoritemskega razmišljanja, pri slovenščini spoznavali, kako delujejo veliki jezikovni modeli, pri angleščini bi se učili o spletnih prevajalnikih, pri geografiji o digitalnih zemljevidih …« pojasnjuje in dodaja, da se velja široko in poglobljeno pripraviti tudi na spremembe, ki nas čakajo tudi na trgu dela.

##ARTICLE-1859100##

»Kakšna prihodnost čaka mlade čez pet, deset let, če se uresničijo napovedi o množični brezposelnosti zaradi robotizacije, avtomatizacije in umetne inteligence? Kateri bodo poklici prihodnosti – in kateri bodo izginili? O tem velja razmišljati danes in mlade pripraviti na različne scenarije. Predvsem pa jim je treba dati možnost, da tudi sami sooblikujejo družbo prihodnosti, namesto da so samo uporabniki in odjemalci vsebin, ki pridejo do njih po zaslonu.«

Ozaveščanje od vrtca do univerze za tretje življenjsko obdobje

Čeprav se vseskozi pogovarjamo predvsem o mladih in pasteh, ki jih zanje predstavlja nekritična uporaba tehnologije, pa velja opozoriti, da zanje niso dovzetni le mladi. 

»Nedvomno niso problem samo mladi, temveč tudi starejši. Morda padejo v zaslonske pasti še prej kot mlajše generacije, saj niso "digitalni staroselci", kot so njihovi vnuki. Tiste, ki so živeli še v zlati dobi televizije, prevaranti zlahka naplahtajo in jih prepričajo, da je na drugi strani George Clooney, ki si želi sposoditi nekaj denarja. No, in mnogi mu ga celo nakažejo, pogosto verjetno v dobri veri, da je na drugi strani vedno človek – in da je tisto, kar jim pripoveduje, tudi res. Ozaveščanje o varnosti na spletu ter o ločevanju zrnja od plev sodi tako na vse stopnje vzgoje in izobraževanja, od vrtca do univerze za tretje življenjsko obdobje.«

Priložnost za novinarstvo, da znova dobi smisel in veljavo

Kako uporaba družbenih omrežij, vsebina, ustvarjena s pomočjo umetne inteligence, ki ni primerno označena, in podobno vplivajo na posameznika in kako na družbo? Se lahko posameznik temu še ogne? »Pred leti smo začeli za tovrstne posnetke uporabljati izraz "globok ponaredek", angleško "deep fake". Do danes so se ti ponaredki že tako izboljšali, da je skoraj nemogoče prepoznati, kaj je res in kaj ni. Možna rešitev, s katero bi prepoznali takšne lažne posnetke, je digitalno orodje, ki zazna, kaj je posnetek stvarnosti in kaj je lažna vsebina,« pojasnjuje Podjed.

Hkrati dodaja, da pa to »vodi tudi v "oboroževalno tekmo", saj bodo avtorji ponarejenih posnetkov skušali dodelati vsebine, da bodo prepričljivejše, avtorji digitalnih orodij za razkrivanje resničnosti pa se bodo trudili razviti orodja, ki bodo še bolj natančna«.

»Skratka, to lahko vodi v "oboroževalno tekmo" brez konca. Morda bo najbolj smiselno, če se z odbiranjem zrnja od plev ukvarjajo strokovnjaki za novice, ki jim pravimo novinarji. Morda bomo prav z njihovo pomočjo začeli spet zaupati medijem in novicam, oni pa bodo delovali kot nekakšni kuratorji, ki nam bodo pomagali osmisliti svet. No, pa saj to je dejansko tudi eno od poslanstev novinarskega poklica, ki bo morda prav zaradi poplave lažnih posnetkov, izmišljenih novic in umetno generiranih podob znova dobil smisel in veljavo,« je dodal.

##ARTICLE-1865610##