Od priseljencev pričakujejo integracijo, a jim jemljejo možnost soodločanja
Več organizacij in kulturnih društev opozarja, da predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah predstavlja zelo grobo kršitev demokratičnih standardov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poslanci v državnem zboru bodo danes ob obravnavi predloga sprememb zakona o lokalnih volitvah, če ga bodo potrdili, med drugim tujcem iz tretjih držav, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, odvzeli pravico do udeležbe na lokalnih volitvah.
Predlog, ki so ga v koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus in njihovi podpornici Resnici v državni zbor vložili kar po skrajšanem postopku, je pričakovano naletel na oster odziv dela javnosti. Zadeva je še toliko bolj pereča, ker bodo ravno letošnjo jesen v Sloveniji potekale lokalne volitve.
Da gre za zelo grobo kršitev demokratičnih standardov, so danes v skupni izjavi za javnost poudarili v organizacijah Infokolpa, Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Albansko kulturno društvo Liria in drugi.
Skupno izjavo je slovenski javnosti predstavila Katja Utroša iz Infokolpe, ki je opozorila, da »te osebe tukaj živijo že vrsto let, delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljivi del.« Poslanci bodo v primeru pozitivne odločitve skupini prebivalcev omejili pravice, pridobljene že pred več kot dvema desetletjema, in to povsem na začetku mandata in skrajšanem zakonodajnem postopku, zaradi česar je onemogočena vsaka javna razprava, ki »bi jo tak poseg v demokratične standarde zagotovo zahteval.«
Od priseljencev pričakujejo integracijo, a jim jemljejo možnost soodločanja
Po besedah Utroše gre za spodkopavanje politične participacije »v širšem smislu,« saj se zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi volitvami, spremembe zakona pa bodo utišale »približno 100.000« glasov. Utroša je opozorila še, da koalicija Janeza Janše volilno pravico spreminja v politično orodje, pri čemer so tujci znova postali »izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne samouprave.«
Organizacije se ob tem sprašujejo, ali ne bo morda koalicija volilne pravice odvzela tudi tistim upravičencem, ki so jim na državnozborskih volitvah namenili svoj glas.
Da volilna pravica ni privilegij, temveč »mehanizem vključevanja in politične participacije ljudi, ki so trajno povezani z okoljem, v katerem živijo,« je poudarila Aigul Hakimova iz Gmajne. Po njenih besedah pri tem nikakor ne gre zgolj za tehnično vprašanje, temveč za »občutek pripadnosti in družbeno kohezijo.«
»Paradoksalno je od priseljenk in priseljencev pričakovati, da se bodo vključili v novo okolje, hkrati pa jim odvzeti možnosti soodločanja o skupnosti, katere del naj bi postali,« je opozorila Hakimova.
V EU različne oblike, a večina držav to pravico priznava
Marjanca Ajša Vižintin iz raziskovalnega inštituta ZRC SAZU je izpostavila, da volilna pravica na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav ni nobena izjema. Tako pravico priznava večina držav članic EU. Na Švedskem, Danskem, Portugalskem in v Litvi državljani tretjih držav tako pravico pridobijo po treh letih zakonitega bivanja, na Finskem po štirih letih, medtem ko je v Belgiji, na Nizozemskem in Madžarskem ta meja pet let. »Ne gre za obrobno posebnost, temveč uveljavljeno prakso,« je poudarila Vižintin.
Biljana Žikić iz kulturnega društva Danilo Kiš je ob tem izpostavila Luksemburg, kjer je udeležba na volitvah obvezna, časovnih pogojev pa sploh ne poznajo. »Tujci ob predhodni registraciji pridobijo volilno pravico z vpisom v volilni imenik,« je navedla in dodala, da podobno ureditev poznajo tudi na Irskem, kjer imajo »pravico za sodelovanje na lokalnih volitvah vsi prebivalci ne glede na državljanstvo,« pri čemer ni potrebno niti stalno prebivališče niti večletno bivanje v državi. »Zadoščajo prebivanje v lokalni skupnosti, starost najmanj 18 let in vpis v volilni imenik.«
Po besedah Žikić je slovenska ureditev v primerjavi z drugimi že zdaj precej restriktivna, čeprav hkrati velja za primer dobre prakse »na področju politik integracije.«
Nekdaj civilizacijska norma, kakšni pa so standardi danes?
Flurina Ametaj, predsednica kulturnega društva Liria in predsednica zveze kulturnih društev Albancev, je spomnila, da je Slovenija lokalno pravico na tujce s stalnim prebivališčem razširila leta 2002 pod vlado Janeza Drnovška. V zaključnem obdobju pristopnih pogajanj za vstop v EU je namreč kot mlada država želela dokazati, da je »demokratična, solidarna in zavezana evropskim vrednotam.«
Ametaj je poudarila, da so predlagatelji takrat razširitev volilne pravice predstavili kot civilizacijsko normo in del približevanja evropskim političnim standardom.« Kakšni pa so ti standardi danes, ko vlada ad hoc odvzema volilno pravico manjšinskemu delu prebivalstva?« se je vprašala Ametaj.
Ametaj je obenem opozorila, da države, ki državljanom tretjih držav še ne priznavajo volilne pravice oziroma jo omejujejo, razvijajo druge mehanizme političnega vključevanja. Izpostavila je Avstrijo, Nemčij, Italijo in Grčijo, kjer delujejo razni migrantski sveti, integracijske komisije in druga posvetovalna telesa, ki omogočajo »institucionalizirano zastopanje migrantskih skupnosti in dialog z lokalnimi oblastmi.«
Oglasila se je tudi varuhinja človekovih pravic
Tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da so predlagane spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, poroča STA.
Varuhinja je v sporočilu za javnost izpostavila, da »hitro spreminjane zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države.«
Obrazložitev, da se spremembe zakona sprejemajo po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne, po mnenju varuhinje ne vzdrži, kot skrb vzbujajoče pa je označila, da se spremembe zakona sprejemajo brez utemeljitve odvzema volilne pravice. Po mnenju varuhnije bi bilo pred sprejetjem tega zakona, kot tudi vseh ostalih, treba narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
