Kaj sta se sploh dogovorili ZDA in Iran? Vse kaže na Trumpov polom
Združene države in Iran naj bi predhodni mirovni dogovor podpisale v petek v Švici. Kaj so se sploh dogovorili in ali bo na vse skupaj pristal Izrael?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriški predsednik Donald Trump je v noči na ponedeljek po srednjeevropskem času naznanil, da so z Iranom dosegli dokončen dogovor o mirovnem sporazumu oziroma memorandumu o soglasju, ki naj bi ga v petek v Švici nato tudi podpisali obe strani.
S tem naj bi se končala več kot 100 dni trajajoča vojna na Bližnjem vzhodu, ki je močno zarezala v gospodarstva po vsem svetu. ZDA in Iran nato predvidoma čaka še veliko dela, saj se bodo pogajanja o nekaterih ključnih vprašanjih, ki niso vključene v ta predhodni sporazum nadaljevala.
Ameriški predsednik je med drugim slavnostno naznanil, da dogovor z Iranom med drugim določa odprtje Hormuške ožine, pri čemer bo plovba skozi ožino brezplačna. Na drugi strani bodo tudi ZDA nemudoma odpravile pomorsko blokado Irana. »Naj nafta teče!« je ob tem zapisal.
Vest o sklenjenem sporazumu je sicer prvi v nedeljo sporočil pakistanski premier Šehbaz Šarif. Pakistan je namreč odigral vlogo mediatorja med obema stranema. Po besedah Šarifa so sklenili dogovor o »trajnem prenehanju vojaških operacij na vseh frontah.« Da je dogovor z »Islamsko republiko Iran zdaj zaključen,« je nato na družbenem omrežju potrdil še Trump.
Kaj pravijo v Iranu?
Da so dosegli dogovor, so medtem potrdili tudi v Teheranu. Namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi je po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim dejal, da se bodo vojaške operacije predvidoma »kmalu« končale. Po njegovih besedah bodo v ponedeljek naznanili »takojšnje in trajno končanje vojne in vojaških operacij na različnih frontah, vključno z Libanonom.«
Garibabadi je dodal, da bodo nato pogajanja o končnem sporazumu predvidoma trajala 60 dni, a »pod pogojem,« če bo Iran lahko potrdil, da so ZDA izpolnile svoje zaveze. Te med drugim vključujejo konec sovražnosti, odpravo pomorske blokade Hormuške ožine in sprostitev zamrznjenih iranskih sredstev.
Vse oči uprte v Izrael
Ena od bolj spornih točk predhodnega dogovora je domnevna ameriška zaveza, da bo tudi Izrael končal svoje operacije v Libanonu. Še več, Izrael bi se moral povsem umakniti z okupiranega območja na jugu Libanona. Bo Trumpu uspelo doseči tudi ta korak?
Po poročanju izraelskih časnikov Maariv in Yedioth Ahronoth, je izraelski premier Benjamin Netanjahu že zavrnil točke v sporazumu, ki vključujejo Izrael. Trumpu naj bi v telefonskem pogovoru sporočil, da se izraelska vojska ne bo umaknila iz Libanona in da so v Izraelu zavzeli stališče, da točke, povezane z Libanonom, zanje niso zavezujoče.
Netanjahu naj bi Trumpu dejal, da bo izraelska vojska ne glede na kakršen koli dogovor med Washingtonom in Teheranom nadaljevala operacije v Libanonu, cilj katerih je »preprečevanje grožnje Hezbolaha.«
Po poročanju časnika Maariv naj bi imela Trump in Netanjahu v nedeljo precej napet telefonski pogovor. Netanjahu naj bi si že prizadeval za organizacijo osebnega srečanja s Trumpom, ko se bo slednji vrnil z vrha skupine G7, ki v naslednjih dneh poteka v Franciji.
Da dogovor ne velja za Izrael oziroma jih ne zavezuje k ničemur, je v ponedeljek poudaril tudi izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir, poroča tiskovna agencija AFP.
Kaj naj bi se sploh dogovorili?
Nekatere podrobnosti mirovnega dogovora, ki ga bodo predvidoma podpisali v petek v Švici, je že v nedeljo objavila iranska tiskovna agencija Mehr News, ki se sklicuje na »osnutek memoranduma o soglasju« med ZDA in Iranom. Poročanja sicer niso potrdili niti v Washingtonu niti v Teheranu, gre pa za osnutek, ki vključuje 14 točk.
Mehr poroča, da osnutek v uvodu določa »takojšnje in trajno prenehanje vojaških operacij na vseh frontah, vključno z Libanonom.« Ob tem naj bi se ZDA zavezale, da se ne bodo vmešavale v iranske notranje zadeve in bodo spoštovale suverenost države.
Washington naj bi se obenem zavezal, da bo v 30 dneh odpravil blokado Hormuške ožine in z območja okoli Irana umaknil svoje sile. Hkrati naj bi se zavezal, da bo v istem obdobju omogočil odprtje Hormuške ožine v skladu z ureditvijo, kot jo bo določil Iran.
V skladu z domnevnim osnutkom naj ZDA že med 60-dnevnim obdobjem nadaljnjih pogajanj sprostile zamrznjena iranska sredstva v višini 24 milijard dolarjev (20,6 milijard evrov).
Ena od politično najbolj občutljivih točk dogovora je povezana s prihodnjimi pogajanji, za katera je, kot rečeno, predvidenih 60 dni. Gre za vprašanja iranskega jedrskega programa ter odprave ameriških primarnih in sekundarnih sankcij zoper Iran.
V skladu z osnutkom bodo ta pogajanja omejena na usodo obogatenega iranskega urana, samo vprašanje nadaljnjega bogatenja ter na dokončno odpravo sankcij in gospodarsko obnovo Irana, je še poročal Mehr. Iran naj bi ob tem obnovil svojo zavezo, da v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja ne bo razvijal jedrskega orožja. Ta pogajanja pa naj ne bi vključevala vprašanja iranskega razvoja raket in financiranja drugih militantnih skupin v regiji, kot so Hezbolah in iranske milice v Iraku, kar naj bi bilo posebej izpostavljeno v osnutku memoranduma.
Kar zadeva gospodarstvo, naj bi osnutek predvideval, da bodo v prihodnosti odpravljene vse sankcije zoper iranski izvoz nafte, naftnih derivatov in drugih s tem povezanih proizvodov, Iran pa da bo upravičen do vseh sredstev iz tega naslova. Osnutek naj bi ZDA in njenim zaveznicam nalagal tudi, da pripravijo načrt za obnovo Irana v višini najmanj 300 milijard dolarjev (258 milijard evrov).
Ob tem je treba poudariti, da poročanja tiskovne agencije Mehr o vsebini osnutka memoranduma o soglasju doslej niso potrdili niti v Washingtonu niti Teheranu, tudi pri Mehr pa so poudarili, da se podrobnosti v nadaljnjih pogajanjih lahko še spremenijo.
Končni izkupiček? Trumpov polom ...
Vendarle, če navedbe tiskovne agencije vsaj približno držijo, se bo ob mirovnem sporazumu zgodilo natančno to, na kar že dlje časa opozarjajo številni strokovnjaki po svetu, da bo namreč končni izkupiček Trumpove nepremišljene vojne z Iranom precej slabši sporazum od tistega, ki ga je pred desetletjem s Teheranom sklenil nekdanji ameriški predsednik Barack Obama. Tisti sporazum je Trump takrat raztrgal, vrgel v koš in ga označil za enega najslabših v zgodovini. A Iran ima po tej ameriški vojni v rokah precej več kart.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
