Profimedia

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v dodatni obrazložitvi predloga novele, ki so jo vložili koalicijski poslanci, uvodoma spomnil, da je bil zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo sprejet leta 2000. Že leto kasneje je takratna vlada predlagala prve spremembe tega zakona, po katerih bi do oploditve z biomedicinsko pomočjo lahko dostopale vse ženske, a je desnica uspela zbrati podpise za naknadni zakonodajni referendum in ga tudi dobila, je poudaril.

Lani jeseni pa je ustavno sodišče odločilo, da je trenutna ureditev, po kateri lahko do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo dostopajo samo poročeni moški in ženske, neskladna z ustavo. "Po tej zgodovinski odločitvi ustavnega sodišča smo se koalicijske poslanke in poslanci nemudoma lotili tega, da to diskriminacijo odpravimo," je poudaril. Obravnavana novela, ki se sprejema po skrajšanem postopku, po oceni Vatovca pomeni velik korak k bolj enakopravni, strpni in vključujoči družbi, prav tako ni nobenega razloga, da bi postopke za oploditve omejevali le na poročene pare.

Težave s plodnostjo niso nekaj izjemnega, so del življenja, tako kot je del življenja bolezen, invalidnost ali druge naravne ovire, ki jih znanost po večini zna premagovati. Umetna oploditev v tem primeru ni privilegij, ampak je pravica do svobode odločanja, je v predstavitvi poslanskih stališč poudarila Meira Hot (SD). Predlog novele ne odpravlja le neustavnosti obstoječe ureditve, ampak omogoča diskriminiranim posameznicam in posameznikom umetno oploditev kot del zdravstvene oskrbe ob upoštevanju načela enakosti, svobode odločanja in odgovornosti, zato jo bodo v SD soglasno podprli, je napovedala.

Zakon bodo soglasno podprli tudi v poslanski skupini Levica, je napovedala Tatjana Greif. Spomnila je, da je zakon, ki bi uresničevanje pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočil tudi istospolnim ženskim parom ter samskim ženskam, padel na "sramotnem referendumu" pred več kot dvajsetimi leti, šele letos pa to krivico popravljamo, je poudarila. Desnici je ob tem očitala hipokrizijo, saj po eni strani opozarjajo na demografsko krizo, v isti sapi pa nasprotujejo zakonu, ki bo omogočil rojstvo več otrok.

Nepovezana poslanka iz vrst Demokratov Eva Irgl je opozorila, da zakon zadeva občutljiva in intimna vprašanja posameznikov. Razprava o tem mora biti široka, predvsem pa odgovorna. V poslanski skupini nepovezanih poslancev menijo tudi, da bi zakon s tako pomembno in občutljivo vsebino morali obravnavati po rednem postopku, zato ga ne bodo podprli.

Po oceni Janje Sluga (Gibanje Svoboda) je sistem zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji dobro delujoč, so se pa z leti pokazale potrebe po manjših spremembah pri njegovem izvajanju, ki jih sedaj urejajo. Opozorila je, da otroci že danes odraščajo v različnih tipih družin, raznolikosti in različnosti pa je treba sprejeti in tako odgovorno pristopiti k odpravi diskriminacije, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče. V Svobodi bodo novelo podprli, je napovedala.

Po mnenju poslanske skupine SDS je predlog novele nedomišljen in slab, ustvarja pa tudi novo enakopravnost. "Samske ženske so lahko plodne ali neplodne, a če si zaželijo otroka, ga dobijo, medtem ko zdajšnji upravičenci te pravice ne morejo dobiti, če ni izkazana njihova neplodnost," je poudarila Alenka Jeraj. Po mnenju SDS predlog tudi postavlja pravico odraslih pred pravico otrok in razčlovečuje otroka "na raven objekta in tržnega blaga, zato bomo v poslanski skupini SDS glasovali proti," je napovedala.

Predlogu novele odločno nasprotujejo tudi v poslanski skupini NSi. Kot je opozorila Iva Dimic, novela močno posega v ustaljen koncept družine in starševstva, ki temelji na obstoju očeta in matere, prav tako ni odgovor na zdravstveni, temveč na družbeni in ideološki konstrukt, "ki odpira vrata ustvarjanju otrok brez enega starša". Z novelo se po mnenju NSi tudi zanemarja otrokova korist, identiteta, potreba po očetovski figuri in temeljih biološkega starševstva, kar je s pravnega, etičnega in družbenega vidika nesprejemljivo, je poudarila med drugim.