Tajno glasovanje in 46 glasov: Državni zbor čaka prva velika odločitev
Pred ustanovno sejo novega sklica parlamenta se množijo kandidati za predsednika državnega zbora, a nobena politična stran še nima zagotovljene večine 46 glasov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poslanci bodo na današnji ustanovni seji desetega sklica državnega zbora reševali uganko vodenja te institucije. Na Svet24 smo prečesali vse razpoložljive informacije in govorili z viri iz več poslanskih skupin.
Slika iz ozadja razkriva eno največjih političnih negotovosti ob nastopu novega mandata v zadnjih desetletjih. Ta prva kadrovska odločitev namreč ne predstavlja le formalnosti, temveč prinaša najbolj otipljiv kazalnik o tem, kdo dejansko drži v rokah ključe prihodnje vladne koalicije.
Cigler Kralj kot prvi in najdlje omenjani kandidat
Janez Cigler Kralj, podpredsednik Nove Slovenije in začasni vodja skupne poslanske skupine treh desnosredinskih strank, se je kot kandidat za predsednika državnega zbora pojavil najprej.
Stranka Nova Slovenija je skupaj s koalicijskima partnericama Slovensko ljudsko stranko in Fokusom že pred tem sprejela odločitev in zavrnila vstop v vlado narodne enotnosti pod vodstvom Roberta Goloba. Svet stranke je nato v sredo vodstvu podelil mandat za oblikovanje desnosredinske vlade. Zato izbira Ciglerja Kralja predstavlja zelo jasno politično sporočilo. Trojček prihodnost vidi v vladi z drugimi partnerji in ne z zmagovalcem volitev.
Cigler Kralj ob tem lahko varno računa na devet glasov trojčka in na 28 glasov stranke SDS, a za izvolitev potrebuje 46 glasov. Matematika se brez podpore šestih poslancev stranke Demokrati ali petih poslancev Resnice ne izide. Iz stranke SDS jasnega odgovora o podpori doslej niso podali. Prvak stranke Janez Janša je na novinarsko vprašanje o podpori Ciglerju Kralju odvrnil zgolj z dvomom in dodal, da še ne vedo, ali sploh imajo legalne mandate.
Demokrati ne bodo predlagali Križana
Protokol določa, da bo v petek ustanovno sejo – do izvolitve novega predsednika – vodil Franc Križan, ki je z 72 leti najstarejši med izvoljenimi poslanci. Nekaj časa se je zdelo, da bo Križan tudi kandidat Demokratov, tudi v stranki niso izključevali take možnosti.
A predsednik stranke Anže Logar je v Odmevih na TV Slovenija sinoči javno povedal, da Križana ne bodo predlagali za predsednika državnega zbora. Potrdil je, da so se pojavljale špekulacije o Križanu kot kandidatu, ki naj bi bil napoved nove koalicije.
Če bi namreč zanj glasovali poslanci Gibanja Svoboda z 29 glasovi, Socialni demokrati s šestimi in Levica s petimi glasovi, bi skupaj s šestimi glasovi Demokratov zbrali natanko 46 glasov. A Logar je v Odmevih poudaril, da so se prav zato v stranki odločili, da nobenega takšnega vabila ali nakazila ne bodo sprejeli in se temu odpovedujejo.
Stevanović si je vmes premislil
Najbolj odmevno ime so v sredo zvečer razkrili novinarji Mladine. Njihovi neuradni viri trdijo, da so se stranke SDS, Demokrati, Nova Slovenija in Resni.ca na predlog Janeza Janše uskladile in nameravajo v petek za predsednika parlamenta predlagati prvaka Resnice Zorana Stevanovića. Predlog namerava formalno vložiti njegova poslanska skupina, na tajnem glasovanju pa bi ga nato podprle vse štiri omenjene stranke.
Stevanović je te informacije sprva zanikal. Zagotovil je, da ne kandidira in da v njihovem taboru končne odločitve še niso sprejeli. Vseeno je potrdil, da so v tretjem bloku razpravljali o možnosti, in bi lahko ponudili svojega kandidata za vodenje parlamenta.
Potem pa je sledil preobrat. V četrtek je pred državnim zborom pojasnil, da mu predsedniškega mesta za zdaj ni ponudil še nihče, a hkrati priznal, da se v stranki poigravajo z idejo o lastnem kandidatu.
Za Levico povsem neprimeren
Pri iskanju morebitne širše podpore pa Stevanović trči ob nepremostljivo oviro na levi strani. Sokoordinator Levice Luka Mesec je po četrtkovi zadnji seji vlade namreč jasno sporočil, da prvak Resnice "zanje predstavlja popolnoma neprimernega kandidata". S tem Stevanović zagotovo ne more računati na glasove Levice.
V Gibanju Svoboda so pri komentarjih precej bolj previdni. Podpredsednik stranke Matej Arčon je na novinarsko vprašanje o morebitni Stevanovićevi kandidaturi odvrnil le, da bo njihov odgovor znan v petek, če se bo to ime sploh pojavilo na glasovnici. Arčon potrjuje, da Gibanje Svoboda lastnega kandidata ne bo predlagalo, ostaja pa skrivnosten glede tega, komu bodo namenili svoje glasove.
Odločitev bodo sprejeli tik pred zdajci, ko bodo znani uradni kandidati in ko bodo videli prve poteze nasprotne strani. Podobno zadržanost je že pred sejo vlade pokazal namestnik poslanske skupine Gibanja Svoboda Lenart Žavbi, ki je dejal, da si o Zoranu Stevanoviću sploh še ni ustvaril mnenja.
Levi trojček pospešeno išče skupno ime
Pozornost vzbuja tudi zgodba, ki se na koncu ni uresničila. Novinarji portala N1 so poročali, da je Robert Golob predsednika stranke Socialni demokrati Matjaža Hana nagovarjal h kandidaturi za predsednika državnega zbora. Han je to ponudbo odklonil.
Kljub temu pa dosedanja koalicija Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice na petkovo glasovanje ne namerava priti nepripravljena. Luka Mesec poudarja, da omenjene tri stranke pospešeno iščejo osebo, ki bo primerna za to funkcijo. Imen za zdaj še ne razkrivajo, a Mesec ne pušča nobenega dvoma o njihovi enotnosti in zagotavlja, da bo koalicijski trojček pri glasovanju "absolutno nastopil skupaj".
Politična matematika in možni scenariji
Razmerja v novem parlamentu ostajajo izjemno tesna. Dosedanja koalicija Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice razpolaga s 40 glasovi. Dosedanja opozicija SDS, Nove Slovenije in Demokratov jih nadzoruje 43. Stranka Resnica s petimi poslanci močno vpliva na razplet in deluje kot glavni jeziček na tehtnici. Veliko težo nosita tudi glasova poslancev narodnih skupnosti, ki pa se v takšnih primerih navadno ne želita opredeljevati.
Politični parket ponuja več scenarijev. Luka Mesec v nasprotju s pesimizmom Matjaža Hana ocenjuje, da desna stran ne more kar brez težav prevzeti oblasti. Kljub temu pa desnosredinske stranke in Resnica zberejo 48 glasov, če se uskladijo. S tem predsednika državnega zbora izvolijo brez pomoči levega pola. Če pa sledijo razhajanja med stranko SDS in tretjim blokom ali če Resnica postavi nove pogoje, se bo glasovanje močno zapletlo.
Poslovnik državnega zbora namreč jasno veleva, da morajo poslanci glasovanje ponavljati natanko toliko časa, dokler eden izmed kandidatov ne zbere 46 glasov.
Kaj, če nihče ne dobi 46 glasov
Poslovnik DZ ne predvideva možnosti, da predsednik na ustanovni seji ne bi bil izvoljen. Glasovanje se mora ponavljati, dokler nekdo ne zbere potrebne večine.
Tega scenarija se v zgodovini slovenskega parlamentarizma še ni bilo, zato tudi službe DZ razlagajo, da seje ni mogoče prekiniti ali zaključiti brez izvolitve.
A vsi se s tem ne strinjajo. Nekateri poslanci menijo, da je prekinitev mogoča, zlasti če bi se seja zavlekla v pozne nočne ure. Odločitev o tem bi sprejel predsedujoči Križan.
Najbližje takšnemu zapletu je bila Slovenija leta 2011, ko sta se za položaj potegovala Borut Pahor in Maša Kociper. Nobeden ni dobil 46 glasov.
Po osmih urah seje in treh glasovanjih je Pahor odstopil od kandidature, v igro pa je vstopil Virant, ki je s podporo desnih strank in Desusa zbral 52 glasov. Njegova izvolitev je nakazala koalicijo druge Janševe vlade.
Kaj pove zgodovina
Slovenska politika je podobne zaplete v preteklosti že doživela. Stranka SDS je leta 2018 na volitvah zmagala, a nato ni uspela sestaviti koalicije. Poslanci so takrat za predsednika parlamenta z 80 glasovi izvolili Mateja Tonina, prvaka Nove Slovenije. Ta je po enem mesecu odstopil, ker njegova stranka ni vstopila v vlado pod vodstvom Marjana Šarca.
Leta 2011 so poslanci izvolili Gregorja Viranta, kar je nato neposredno vodilo v drugo vlado Janeza Janše, medtem ko relativnemu zmagovalcu Zoranu Jankoviću koalicije ni uspelo oblikovati.
Podoben razplet tako tudi tokrat ostaja zelo verjeten. Petkovo glasovanje predstavlja prvi pravi in oprijemljiv preizkus moči v novem sklicu ter najverjetnejši uvod v prihodnjo vladno koalicijo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
