Otrok zbolel, spremljevalca ne morejo najti, zdaj je vse odvisno od staršev
Javila se nam je bralka, da imajo velike težave pri iskanju spremstva za njeno hči, ki obiskuje prvo triado osnovne šole. Taka pomoč otrokom pa je nujna.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Hči je zbolela za sladkorno boleznijo in ker je šele na začetku osnovne šole, marsičesa še ne zmore sama. Sicer smo jo naučili, da si izmeri sladkor, a za kaj več potrebuje pomoč. Tukaj pa se je zapletlo, asistenta, ki bi ji pomagal pri dajanju zdravila ali ji pomagal tudi na druge načine, nikakor ne morejo najti, čas pa teče. Tako morava starša pogosto na klic iz šole oditi iz službe da pomagava hčerki. Ne vem, koliko časa lahko poteče, da najdemo asistenta,« je povedala zaskrbljena mama.
Vsako leto jih je več
In res, tako majhen otrok, ki te bolezni tako ali tako ni bil vajen prej, ima lahko pri spremljanju svojega stanja veliko težav. Že to, da so jo naučili meriti sladkor, je korak naprej, za kaj več pa trenutno deklica še ni sposobna.
V Sloveniji za sladkorno boleznijo tipa 1 vsako leto zboli okrog petdeset otrok. Do približno dvanajstega leta se šteje, da otroci ne morejo sami nadzorovati te bolezni.
V društvu za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami še pravijo, da je pri nas 750 otrok v starosti do 21 let, ki so zboleli za sladkorno boleznijo, polovica jih je predšolskih in šoloobveznih. Beležijo pa tudi rast števila otrok s to boleznijo in sicer v povprečju štiri odstotke na leto.
Osem skupin otrok s posebnimi potrebami
Na spletni strani sladkorcki.si so med drugim zapisali, da zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami določa osem skupin motenj oziroma primanjkljajev, zaradi katerih imajo otroci lahko posebne potrebe. Ena izmed skupin so dolgotrajno bolni otroci, kamor sodijo tudi otroci s sladkorno boleznijo.
Otroci imajo tako pravico do začasne pomoči od vrtca pa vse do konca druge triade osnovne šole ali šestega razreda.
V primeru otroka s sladkorno boleznijo delo pomočnika obsega pomoč̌ pri merjenju krvnega sladkorja, določanju odmerka inzulina, računanju ogljikovih hidratov, pri rokovanju z inzulinsko črpalko, ukrepanju ob hipoglikemiji in hiperglikemiji, predvidevanju ukrepov ob intenzivnejšem fizičnem naporu ali stresu.
Seveda je do pomoči upravičen le otrok, pri katerem bolezen »pomembno vpliva na delovanje v šolskem procesu, vpliva na njegovo uspešnost in učinkovitost.«
Pomoč je časovno omejena
Dodatna strokovna pomoč v vrtcu traja največ tri ure na teden, v šoli največ pet ur na teden, od česar se ena ura izvaja kot svetovalna storitev.
Običajno je izvajalec pomoči nekdo od že zaposlenih na šoli, če pa ustanova nima ustreznega sodelavca, ga lahko pridobi iz zunanjih ustanov. Zavod za zaposlovanje sicer prispeva 95 odstotkov dohodkov za pomočnika, preostalih 5 odstotkov pa šola.
Ob tem se odpira vprašanje, zakaj pri nas šole nimajo stalne medicinske delavke, kot imajo ti na primer ponekod v tujini? »Šole z medicinsko sestro so znane predvsem v ZDA, v Evropi pa je to velika redkost. Menimo, da je rešitev s spremljevalci boljša, saj je otrok s kronično boleznijo veliko, potrebe pa so različne, od gibalno oviranih do otrok duševno manjzmožnostjo, pa z alergijami in še bi lahko naštevali«, še pravi Nataši Bratina, ki zastopa društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami.
Na pomočnika čakajo tudi po več mesecev
Ker je čakalna doma za pomočnika včasih lahko le 14 dni, včasih pa traja mesece, na oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana že več kot 15 let organizirajo seminarje za učitelje, vzgojitelje in drugo osebje, kjer jih učijo kako pomagati otrokom s sladkorno boleznijo, letno pa se teh seminarjev udeleži okrog 300 oseb, ki skrbijo za približno 100 otrok.
V društvu za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami pa pomagajo s strokovno literaturo. organizirajo poletne tabore za otroke, občasno pa tudi pomagajo iskati dodatne spremljevalce za šolske tabore mlajših otrok.
Šole morajo poskrbeti tudi za izobraževanje
Ministrstvo za vzgojo pa dodaja, da je dolžnost in odgovornost učitelja ali spremljevalca poenotena z dolžnostjo in odgovornostjo starša.
»Za starše in za učitelja ali spremljevalca je treba s strani zdravstvenih ustanov organizirati ustrezno izobraževanje, ki jim bo pomagalo pri nudenju pomoči otroku. Potrebno izobraževanje pripravi zdravstvena ustanova, kjer se dolgotrajno bolan otrok večinsko vodi. Šole so seznanjene z navedenimi možnostmi za organizacijo skrbi za učence s sladkorno boleznijo tako, da poskrbijo za izobraževanje zaposlenih in za zagotovitev ostalih oblik pomoči.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
