I. Vidmar

Da v Novem mestu ni nobenega gradu, je prepričana večina Novomeščanov ali pa je vsaj tak njihov odgovor, preden dobro razmislijo. Morda je to zato, ker grad Grm že več kot 130 let ne opravlja svoje "grajske" funkcije.

V osemdesetih letih devetnajstega stoletja je namreč grad, ki ga je tristo let pred tem zgradila družina Mordax, prevzela dežela Kranjska, ki je vanj umestila Vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu pri Rudolfovem oziroma kasneje krajše poimenovano Kmetijsko šolo Grm, ki je tam domovala do leta 1983, ko se je morala zaradi širitve tovarne umakniti v nove prostore na Sevno, v gradu pa so prostore zasedle ambulanta in še nekatere druge službe Industrije motornih vozil in Adrie. Po razpadu IMV na več podjetij sta se v gradu naselila Zavod za varstvo kulturne dediščine in zgodovinski arhiv, grad pa je po stečaju IMV holdinga prešel v last ljubljanske nepremičninske družbe, ki jo je kasneje kupil nepremičninski mogotec Igor Lah. Ta je imel z gradom kar nekaj načrtov, ustanovil je celo družbo Grad Grm, grad je nameraval urediti za potrebe kongresne dejavnosti, a je kriza preprečila uresničitev njegovih načrtov, grad s parkom, parkiriščem in gospodarskim objektom ob njem pa je odkupila država.

Ker grad ni bil v ravno najboljšem stanju, so se ga na ministrstvu za kulturo odločili obnoviti. Leta 2011 je bil narejen konservatorski načrt in dve leti kasneje tudi že konservatorski projekt ter še programska naloga, ki naj bi bila osnova za razpis za izbiro projektanta. Zelo pomembno za mesto in meščane je, da konservatorski načrt in tudi vsi dokumenti, ki so mu sledili, predvidevajo, da bi grad, v katerem bi imela svoje prostore zavoda za varstvo kulturne dediščine in varstvo narave, ostal odprt tudi za javnost – dvorišče, na katerem so bili v preteklosti tudi že nekateri koncerti, pred kratkim tudi festival vin, bi namenili prireditvam, za katere bi uredili tudi garderobne in sanitarne prostore, grajska dvorana bi bila namenjena porokam in reprezentančnim dogodkom, v kleti, kjer je novomeški Zavod za turizem tik pred ukinitvijo odprl deželno vinoteko, ki pa zdaj ne deluje, je bil predviden arhiv cvička, za javnost pa bi odprli tudi obnovljeni grajski park, ki je tudi zdaj, čeprav ni urejen, edini pravi mestni park.

I. Vidmar

Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine je na neki način le pooblaščen skrbnik gradu. Vodja območne enote Mitja Simič pravi, da si prizadevajo grad Grm vsaj mentalno postaviti v podobo mesta: "Grad Grm je iz podobe mesta popolnoma izginil. Povprečen meščan na vprašanje, ali imamo v Novem mestu grad, odgovori nikalno, ko pa ga spomniš na grad Grm, reče:'Aha, tisto tam gor pri IMV-ju oziroma pri Revozu, tam, kjer je bila nekoč kmetijska šola.' Novomeščani grad povezujejo z nečim drugim. Je pa vseeno grad Grm s svojo več kot štiristoletno zgodovino vendarle zaznamoval ta prostor. Mislimo, da je to prostor, kjer bi kulturne vsebine lahko dobile svojo domovinsko pravico, kjer bi mesto lahko imelo več kulturnih dogodkov, kar omogoča že sam atrij pa tudi park oziroma vrt, ki je edini ohranjen grajski park na območju Novega mesta, da bi meščani to območje spet lahko začeli uporabljati za sprehode in druženja. Kljub temu se tu, ne glede na to, da grad ni obnovljen, nekaj dogaja. Za zdaj kaže, da grad v bližnji prihodnosti še ne bo obnovljen, ker so na državni ravni zadeve napačno izpeljali, tako vsaj do leta 2020 ne kaže, da bi obstajala možnost, da bi se v tem času pojavila kakšna evropska sredstva za ta namen. A to je posledica višje politike iz časov Janševe vlade, ko so na kulturo pozabili. A konservatorski načrt je že narejen in po strokovni plati je vse bolj ali manj jasno. Žal bo tudi po obnovi, ko bo, večina gradu še vedno namenjena pisarnam, a smo pri izdelavi konservatorskega načrta, čeprav je država grad kupila, da bi imela v njem svoje inštitucije, pazili, da ga bo čim več vseeno namenjenega javnosti – da se čim bolj izprazni pritličje, da se omogočijo javne prireditve na dvorišču, da se omogoči prezentacija stolpne dvorane, da se omogoči obisk celotnega stolpa in kleti ter vinoteke, ki nastaja tam, da se skratka grad čim bolj vključi v življenje mesta."

Programsko nalogo, ki je bila podlaga za razpis za izbiro projektanta, je izdelal Tomaž Golob, sodelavec novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. "Na tej osnovi pa je bilo podpisano tudi pismo o nameri z mestno občino, Kmetijsko šolo Grm in novomeško upravno enoto, potekali pa so tudi dogovori z občino, ki je lastnica zemlje, o ureditvi urbanih vrtov in rekonstrukciji nekdanjega baročnega parka v francoskem slogu. Rože bi sicer nadomestila zelenjava, ki bi jo pridelovali na ekološki in bio način, tu bi organizirali različne izobraževalne delavnice, zemljo bi uporabili tudi kot terapevtsko sredstvo. Tako bi meščane na neki način začeli vračati na območje gradu. Žal pa je pred kratkim za pomemben del predvidenega prostora brez soglasja zavoda občina v času župana Muhiča sklenila sporno pogodbo z zasebnim investitorjem, ki je tam uredil parkirišče za avtodome, in ta del grajskega območja izvzela iz območja razglašenega kulturnega spomenika," pravi Golob.

Vsekakor je Novomeščanom lahko žal, da do načrtovane obnove gradu Grm ni prišlo v predvidenem času, saj je bil zanjo že zagotovljen denar iz evropskih virov. Ministrstvo za kulturo je v času vlade Alenke Bratušek objavilo razpis za izbiro projektanta, ki so ga tudi že izbrali, a je tedanji kulturni minister Uroš Grilc razpis razveljavil, ker naj bi bil preveč očitno napisan tako, da je izrazito ustrezal natanko določenemu in kasneje tudi izbranemu projektantu, novega razpisa pa ni bilo.

Ob odhodu z ministrskega položaja ob koncu vlade Alenke Bratušek je Grilc izjavil, da je bilo "počrpanih" 75 odstotkov evropskih sredstev. Manjkajočih 25 odstotkov naj bi ostalo neizkoriščenih ravno zaradi neizpeljane obnove gradu Grm. Priložnost je zamujena, saj v novi finančni perspektivi, ki sega do leta 2020, za ta namen ni več denarja iz evropskih skladov, seveda pa se da najti denar tudi iz drugih virov. Na vprašanje, kaj namerava kulturno ministrstvo storiti z gradom Grm, so z ministrstva poslali kratek odgovor, ki pa kaže, da v Ljubljani nanj le niso povsem pozabili: "Po nekajletnem zastoju je grad Grm v prihodnjem letu predviden za izdelavo projektne dokumentacije. Realizacija projekta pa je seveda povezana z razpoložljivimi sredstvi."