Profimedia

Kitajsko ministrstvo za trgovino je pojasnilo, da nedavno napovedan nadzor nad izvozom redkih zemelj, ki je sprožil oster odziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ne pomeni tudi prepovedi za civilno uporabo.

Trump je nove ukrepe označil za kršitev prejšnjega trgovinskega dogovora in Pekingu zagrozil s stoodstotnimi carinami.

Kitajska: ukrepi niso namenjeni civilni uporabi

"Dokler se bodo redke zemlje uporabljale v civilne namene, bo [izvoz] odobren," je na četrtkovi novinarski konferenci dejala tiskovna predstavnica ministrstva za trgovino He Yongqian. Poudarila je, da so novi predpisi "legitimen ukrep za zaščito naših lastnih pravic".

"Namen je preprečiti nezakonit izvoz redkih zemelj, ki bi se lahko uporabile za proizvodnjo orožja za množično uničevanje," je dodala. Pojasnila je, da je Kitajska v "pogovorih o olajšanju izvoza redkih kovin z relevantnimi državami". Ameriško interpretacijo je označila za "veliko izkrivljanje realnosti, ki poglablja nerazumevanje in podžiga paniko".

Novi kitajski ukrepi, ki bodo začeli veljati 1. decembra, med drugim prepovedujejo dobavo redkih zemelj ameriškim obrambnim podjetjem ter izvoz tehnologij za njihovo pridobivanje in predelavo.

Ključne za letala, tomahawke, jedrske podmornice

Redke zemlje so nabor 17 kemijskih elementov, ki so ključni za proizvodnjo sodobnih instrumentov, elektronike, baterij in podobnega. ZDA za izdelavo enega zrakoplova F-35 potrebujejo kar 405 kilogramov teh surovin, ki so ključne za vodene rakete, laserske sisteme in motor. Za motor, radar in krmilnike raket sodobnega rušilca kot je Arleigh Burke, je potrebnih 2,6 tone redkih zemelj. V jedrski podmornici tipa Virginia je uporabljenih 4,6 tone teh surovin.

Potrebne so za raketne sisteme tomahawk, ki si jih tokrat želi Ukrajina, Trump pa jih iz nekega razloga ne želi dati. 

Zelenski v Beli hiši

Trump: Uporaba raket tomahawk bi bila resna eskalacija

Kitajci so v proizvodnji redkih zemelj desetletje pred Zahodom

Kitajska ima prednost v naprednih tehnologijah za ločevanje, rafiniranje in predelavo elementov v visoko čiste kovine in magnete. Po ocenah strokovnjakov ta tehnološki in infrastrukturni zaostanek Zahoda za Kitajsko znaša približno eno desetletje. To pomeni, da bi Zahod potreboval vsaj deset let obsežnih in usmerjenih investicij, da bi lahko vzpostavil lastno, od Kitajske neodvisno dobavno verigo za redke zemlje.

Peking je ob tem prepovedal izvoz tehnologij, ki bi utegnile zmanjšati zaostanek Zahoda.

Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je v sredo nove kitajske omejitve označil za "grabež moči v svetovni dobavni verigi", poroča Reuters. Predlagal je, da bi se Peking lahko izognil Trumpovim grožnjam z opustitvijo ukrepov.

Trump: smo že v trgovinski vojni

Trump je 10. oktobra napovedal uvedbo dodatnih stoodstotnih carin na kitajsko blago, s čimer je znova zaostril trgovinsko vojno. Trenutno ameriške carine na kitajsko blago znašajo 30 odstotkov, medtem ko so povračilne carine Kitajske 10-odstotne.

Trump je medtem na vprašanje o obetih za dolgotrajno trgovinsko vojno odgovoril: "No, saj smo že v njej. Poglejte, imamo stoodstotne carine, če jih ne bi imeli, bi bili izpostavljeni kot nič, ne bi imeli obrambe."

Washington je v prejšnji etapi trgovinske vojne eskalacijo ustavil in popustil, saj je postalo očitno, da ga bo kitajska prednost v redkih zemljah drago stala.

Pričakuje se srečanje Trumpa in Xija

Kljub zaostrovanju naj bi se Trump konec meseca na forumu Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC) v Južni Koreji sestal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. To bo njuno prvo srečanje, odkar se je Trump januarja vrnil v Belo hišo.