Arhiv Borisa Grabrijana

Davorin, sin Janeza in Ane (rojena Majerle) je bil naslednji dan, torej 17. oktobra (včasih se ta datum predstavlja kot rojstni datum) krščen za Martina.  Po osnovni šoli v domačem okolju je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Novem mestu kjer je maturiral leta 1880. Šolanje je nadaljeval najprej na Dunaju, leta 1884 pa zaključil študij matematike in fizike v Gradcu. Usposobljenostni izpit (danes strokovni izpit) je opravil leta 1886.

Prvo zaposlitev je dobil leta 1884 na Radovici (pri Metliki), nato v Vavti vasi (pri Novem mestu), po učiteljevanju v Belokranjskih Črmošnjicah pa so ga premestili v Košano. Od tam je bil premeščen (zaradi narodnostnega delovanja?) v Trnovo pri Ilirski Bistrici.

Leta 1896 je postal suplent na učiteljišču v Kopru, po končanem nadomeščanju se je vrnil na svoje staro delovno mesto. Leta 1903 je dobil zaposlitev v Postojni, a so ga že naslednje leto premestili v Šentvid pri Stični, 1905 leta pa je postal šolski upravitelj v Št. Vidu nad Valdekom (pri Mislinji), nato pa še v Št. Primožu na Pohorju. Po predčasni upokojitvi leta 1914 se je preselil v Ljubljano kjer je nekaj časa poučeval v Christofovem zavodu.

Judnič ni bil angažiran le v šoli, pač pa tudi drugače. Med drugim je bil tajnik učiteljskega društva, vodil je tudi Dolenjsko-Belokranjsko sekcijo društva in bil sourednik glasila slovenskih učiteljev – Učiteljski tovariš.

Da je bi trn v peti oblastem je vidno tudi po tem, da je bil kljub vrhunski strokovnosti nameščan le v oddaljene šole, da bi mu tako onemogočili javno nastopanje.