arhiv Kmetijski zavod Novo mesto

Slovenija je letos izgubila status države, proste bolezni modrikastega jezika (BTV), ki ga je imela od leta 2021. Februarja so namreč potrdili sev 4 te bolezni, julija pa še sev 8, ki se je z jugozahoda države razširil še v druge dele. Za zdaj naj bi bili prosti te bolezni le še pomurska in podravska regija.

Okužba z virusom modrikastega jezika je virusna bolezen domačih in divjih prežvekovalcev, ki se širi s piki krvosesnih mušic. Te so najbolj aktivne od aprila do decembra, zato je bolezen bolj sezonska. Kot pojasnjujejo v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), BTV ne vpliva na ljudi ali varnost hrane, meso in mleko sta namreč varna za uživanje, ker pa je bolezen virusna, zanjo ni specifičnega zdravljenja. Tako se izvaja le podporno zdravljenje, namenjeno lajšanju kliničnih znakov. »Ker v skladu z evropsko zakonodajo bolezen sodi v kategorijo C, so zanjo predvideni neobvezni programi izkoreninjenja.«

Damjana Nemeš

Smrtnost največja pri ovcah

Bolezen se kaže s povišano telesno temperaturo, izcedki iz smrčka in slinjenjem. Slina kasneje postane penasta, smrček in očesne veznice pordijo, pojavijo se otekline sluznice ustnic, dlesni, brezzobe plošče in jezika, nastanejo razjede po smrčku in ustni votlini, včasih tudi po vimenu. Lahko pride tudi do padca mlečnosti, mastitisa, oteženega gibanja živali, težav v reprodukciji in pogina. Kot dodajajo v UVHVVR, so najizrazitejši znaki vidni pri ovcah, pri govedu pa bolezen običajno poteka v blažji obliki.

MV

Kmetje lahko po besedah Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), sami naredijo to, da obvarujejo čredo. »Smrtnost je največja pri ovcah. Po izkušnjah s terena naši kmetje opažajo 10- do 15-odstotno smrtnost, je pa dejstvo, da bolezen povzroči veliko gospodarsko škodo.«

S. R.

Predlagali več ukrepov

Težave, ki jih povzroča hitro širjenje bolezni v zadnjem obdobju, je čez noč težko obvladati, zato je tudi KGZS s strokovnimi službami predlagala nekatere ukrepe, s katerimi bi lahko zamejili širjenje bolezni.

Ivan Merljak

Kot prvo navajajo biovarnostne ukrepe, ki jih je treba izvajati na vseh kmetijah. Predlagajo uporabo repelentov za odganjanje mušic, vendar morajo rejci pri tem spoštovati karenco pri prodaji mesa in mleka. Hlev je priporočljivo zapreti s protiinsektnimi mrežami, pri čemer se zbornica zaveda, da je to bistveno težje, saj so sodobni hlevi veliko bolj odprti. Naslednji ukrep, ki ga priporočajo s previdnostjo, je umik živali s paše. Ugotavljajo namreč, da je pašna reja trenutno najbolj na udaru. »Zakaj torej previdnost? Nekateri kmetje morajo upoštevati ukrepe skupne kmetijske politike (SKP) zaradi dobrobiti živali,« pojasnjuje Podgoršek. Zadnji ukrep, ki so ga predlagali, je cepljenje, saj je to poleg zmanjševanja stika z mušicami najučinkovitejši način za omejitev bolezni.

Kmetijsko ministrstvo je medtem rejce obvestilo, da je preventivni umik goveda in drobnice s paše v okviru izvajanja intervencije dobrobit živali možno priglasiti kot primer višje sile, rejec pa mora v roku 15 dni na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja poslati obvestilo o višji sili in priložiti mnenje veterinarja, ki potrjuje nujnost preprečevanja širjenja bolezni. 

Damjana Nemeš

Pozivu k cepljenju je UVHVVR sedaj prisluhnila ter bo za rejce zagotovila brezplačno cepivo za seve 3, 4 in 8. Kot so pojasnili na kmetijskem ministrstvu, so je UVHVVR že spomladi zaradi izkazanega interesa rejcev pristopila k nabavi cepiva za sev 4 omenjene bolezni, vendar pa je to bilo porabljeno le deloma, zato bo ministrstvo pristopilo k obveznemu cepljenju. Za učinkovito zaščito morajo biti živali cepljene v času, ki zagotavlja nastanek imunosti pred začetkom sezone aktivnosti vektorja, torej pozimi. 

Jure Kljajić

KGZS je ob tem pozvala še ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj pripravi načrt za obvladovanje bolezni z jasnimi navodili tako za rejce kot za veterinarje, pričakujejo tudi jasna navodila za izvajanje ukrepov SKP, prav tako ministrstvo pozivajo, naj pohitri postopke za ugotavljanje bolezni, saj rejci predolgo čakajo na povratne informacije o prisotnosti virusa pri svoji čredi. »Na udaru je najpomembnejša gospodarska panoga v kmetijstvu, to je živinoreja, ki je ključna za ohranjanje marsikaterega slovenskega hribovitega podeželskega območja,« opozarjajo.

V 70 obratih

Na vse našteto so pred dnevi opozorili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije (NSi) in kmetijski ministrici Mateji Čalušić poslali poslansko pobudo.

Opozorili so, da kljub poginom živali in gospodarski škodi, ki jo bolezen povzroča, pristojni o njej molčijo. »Ministrstvo za kmetijstvo in UVHVVR sta rejce pustila na cedilu,« so zapisali v poslanski skupini in dodali, da rejcev o trenutni situaciji nihče ni sistematično obveščal. Tudi sami so ponovno pozvali državo, naj rejcem poravna stroške preventivnega cepljenja proti bolezni, zahtevajo tudi, da država rejcem poravna škodo, ki jo bodo zaradi BTV utrpeli, ter stroške laboratorijskih analiz odvzetih vzorcev sumljivih živali. »Od ministrstva in uprave za varno hrano pričakujemo, da nemudoma pripravijo nacionalni program za obvladovanje bolezni in z njim seznanijo lastnike živali,« so še zapisali.

Jure Zauneker

Na zapis so se odzvali v UVHVVR. Do 1. septembra je bila bolezen potrjena v 70 obratih, od tega v 48 obratih z drobnico in 22 obratih z govedom, trenutno je bolezen najbolj razširjena v zahodnem in južnem delu Slovenije. »Čeprav so nekatere živali poginile, je težko neposredno določiti, da je bil vzrok smrti izključno virus modrikastega jezika, saj lahko bolezen oslabi žival in jo naredi bolj dovzetno za druge okužbe ali zaplete,« so zapisali v upravi. Ob tem so zanikali, da o bolezni niso opozarjali javnosti in obveščali rejcev, dodali pa so, da so pripravili tudi zgibanko o bolezni, ki jo bodo v prihodnjih dneh prejela vsa kmetijska gospodarstva v Sloveniji.

Jure Zauneker

Kmetijsko ministrstvo je medtem sporočilo, da so določili prvi pet lokacij, kamor bodo nameščeni kontejnerji za zbiranje kadavrov ter oprema za čiščenje in razkuževanje vozil, vzpostavljen pa bo tudi enoten kontaktni center, kjer bodo dostopne vse informacije v zvezi s potekom bolezni. 

V rejo se ne vračajo

Pojasnili so še pogoje za premike, med drugim so ti znotraj države dovoljeni le za živali, ki ne kažejo znakov bolezni, odzvali pa so se tudi na očitke NSi glede razstave živali, ki so dovzetne za bolezen modrikastega jezika, na sejmu Agra. Pojasnili so, da je na kmetijsko-živilskem sejmu Agra, ki je nedavno potekal v Gornji Radgoni, bilo razstavljeno le pitovno govedo, ki se po razstavi ni vračalo v rejo. Vse živali, ki so bile na sejmu in so se vračale v reje, pa so bile predhodno tretirane z repelenti. Razkuženi so bili tudi razstavni prostori, kjer se je izvajala dezinsekcija. »Na sejem so bile lahko odpremljene le klinično zdrave živali iz obratov, v katerih vsaj 30 dni pred premikom ni bil potrjen BTV,« so še zapisali v UVHVVR.

Jure Zauneker