Mateja J. Potočnik

Danes je eden najbolj prepoznavnih slovenskih frizerjev in podjetnikov, ki je iz skromnih začetkov ustvaril uspešno podjetje. Njegova pot do uspeha ni bila načrtovana, temveč je zrasla iz strasti do dela z ljudmi in želje po ustvarjanju nečesa edinstvenega. Kljub številnim izzivom, vključno s pandemijo, je podjetje po zaslugi zaupanja in timskega dela ostalo trdno na trgu.

Kdaj ste prvič začutili, da vam je uspelo?

Ko smo prvič nastopili v tujini, ko smo videli, da ti ljudje, ki te prej niso poznali, dajo priznanje, da je bilo nekaj dobro narejeno. Če je to v državah, kjer je frizerstvo zelo priznano, je to še toliko boljši občutek. To se je zgodilo že kmalu, konec devetdesetih let, ko smo s kreativnim timom začeli predstavljati svoje kolekcije in so jih začele objavljati priznane revije. To je priznanje, saj veš, da so to ljudje, ki samo pogledajo izdelek in jim je samo všeč.

Kaj je za vas danes uspeh?

Opažam, da se razumevanje uspeha z leti spreminja. Zdaj vidim, da je uspeh biti zdrav, danes je uspeh biti zadovoljen z majhnimi stvarmi. To poskušam deliti tudi z drugimi.

Uspeh je zbuditi se ob treh zjutraj, pa te nič ne boli. (smeh) Fino je vedeti, kam spadaš, in biti tam zadovoljen in srečen. Predvsem pa si ne postavljati nerealnih ciljev.

Kako težko je ostati na vrhu? Koliko energije je treba vložiti v to?

V našem primeru nikoli ne vidim, da smo na vrhu. Zdi se mi, da smo vodilni, ne zdi pa se mi pomembno, ali si številka ena ali tri. To me nikoli ni zanimalo. Pomembno je, da se imaš dobro. Nisem človek, ki bi rad izmeril vse stvari. Ko grem na maraton, se rad dobro pripravim, ni pa toliko pomemben rezultat. Poskušaš narediti najbolje v danem trenutku. V poslu je enako.

Mateja J. Potočnik

Kakšne značajske lastnosti mora imeti človek, da mu uspe?

Predvsem mora biti ambiciozen. Obenem pa spoštljiv, ne sme se ustrašiti, mora verjeti v svoj prav. Če se kdaj zmoti, mora priznati napako. Ne sme ga biti sram, da ga je polomil.

Kaj pa neuspehi? Koliko ste jih doživeli na svoji poti in česa so vas naučili?

Neuspehi so bili, so in bodo. Vedno je zahtevno delati z ljudmi. V poslu in pri strankah naletiš na različne tipe ljudi. Z nekaterimi hitro zaključiš, z drugimi greš dalje. Pomembno je, da se vedno nekaj naučiš in ne ponoviš napake. Ko smo odpirali salone v Srbiji, smo imeli težave, ker so tam vajeni delati z gotovino, to pa je težko nadzorovati. Izšolali smo veliko dobrih ljudi, pa so nas zapustili. V neki državi se bolje znajdeš, v drugi slabše.

Včasih pokušaš izpeljati kakšen projekt, a ti ne uspe. Odpreš salon, pa se pokaže, da ne deluje. Včasih sem se bolj obremenjeval, zdaj pa zaprem in grem dalje.

Kako se spopadate s konkurenco?

Konkurenco vedno spoštujemo, a se z njo ne obremenjujemo. Je tudi ne posnemamo, vedno poskušamo biti najboljši za svoje stranke. Profesionalni smo tako strokovno kot finančno. Ne maram pa nelojalne konkurence.

Kateri trenutek pa je bil prelomen za uspeh v vaši karieri?

Bilo jih je kar nekaj: denimo odprtje salona na Kongresnem trgu leta 1994. Ko sem leta 1991 odprl prvi salon in potem želel odpreti še drugega, so mi rekli, naj ne bom nor, da ne bom zmogel obeh nadzorovati. In ko sem leta 1997 odprl kreativno zgodbo in začel delati kolekcije, kar je bila za tiste čase velika novost. Včasih smo delali po dve kolekciji na leto, zdaj pa, ko imaš dobro idejo, jo pokažeš. Daš na družbena omrežja in gre v svet. Pomembno je imeti idejo, trendi pase vrtijo in vračajo. Zdaj se frizure imenujejo drugače. Včasih smo recimo rekli gobice, zdaj je za to nov izraz. Denimo zdaj je moška frizura mullet, prej je bila bundesliga. (smeh) Kot se vrača moda, se tudi frizure. Le da so bolj uporabne, prilagodljive in nosljive.

Mateja J. Potočnik

Kako zahteven je frizerski svet? Kaj je dejansko v ozadju blišča?

Trenutno je najbolj problematično, da bi nove generacije delale manj in imele več.

Prihajajo novi pristopi, drugače si predstavljajo, kako naj bi poskrbeli za stranke. Prihaja umetna inteligenca, govori se o robotih … Bomo videli, v katero smer bo šlo.

Napredku se zagotovo ne bomo mogli izogniti, a težko verjamem, da bodo roboti nadomestili frizerje. Pri novi generaciji me moti, da je neučakana. Frizer potrebuje čas, da se postavi in pridobi stranke. Če hočeš biti prehiter, se ti ne izide.

Kako pogosto pa sami obiščete frizerja? Se pustite razvajati ali ne komplicirate preveč pri tem?

Ne pustim se razvajati, tudi kompliciram ne. Striže me nekaj različnih frizerjev. Povem jim, kje se vidim. Nisem komplicirana stranka. Tudi lase si sam umivam doma. Barvam se ne. Pobarval sem se samo enkrat v življenju in tistega poskusa se ne spominjam rad. Sem čisto zadovoljen s svojo naravno barvo. (smeh)

Mateja J. Potočnik

Slovite kot človek, ki zna zelo lepo delati z ljudmi. Kako se človek tega nauči?

Za začetek moraš imeti ljudi najprej rad. Jaz sem zelo rad med ljudmi in se med njimi dobro počutim. Če hočeš delati z ljudmi, moraš delati tudi na sebi in najti tudi svoje slabe točke. Če si jih pripravljen slišati, se lahko popraviš, razvijaš, rasteš.

Ste kdaj želeli vreči puško v koruzo?

Pridejo dnevi, ko ti ne gre, ko te stvari razočarajo. Teh trenutkov je bilo malo. Treba se je prilagoditi, včasih stopiti korak nazaj, da narediš dva koraka naprej. Razočaralo me je, ko nas med kovidom ne država ne obrtna zbornica nista želeli razumeti. Zato sem takrat, ko sem bil predsednik sekcije, odstopil, saj so za nas naredili premalo. Politiki in vsi drugi so bili samovšečni, mi pa smo se morali sami znajti in se reševati.

Razmišljate o upokojitvi?

Seveda.

Pred mesecem sem že izpolnil vse pogoje za upokojitev, a bom še ostal.

Počutim se še koristnega. Nisem si zadal cilja, do kdaj. Upam pa, da bom znal sam oceniti, kdaj je čas za umik, preden me bodo imeli vsi dovolj. (smeh) Imam še druge želje. Rad potujem in znam uživati …

Zelo ste tudi športno aktivni. Kako ob vsem delu najdete še čas za šport?

Šport me je spremljal vse življenje. Kot otrok sem igral nogomet. Rad smučam, potem sem prišel do teka. Ko sem bil nogometaš, nisem maral teči. Ko sem »poštimal« glavo, sem začel uživati v teku. To je spet povezano z ambicioznostjo. Če si ambiciozen, se da veliko natrenirati. Če si priden, se da vse doseči. Delovne navade so pomembne, če jih imaš v športu, jih imaš tudi v poslu. Šport je del življenja, mene.

Celoten intervju je objavljen v oktobrski številki revije Obrazi 10/25. Revija Obrazi je na voljo tudi v spletni trafiki.

Mateja J. Potočnik