Profimedia

Brezpilotni letalniki ponekod postajajo vse večja nadloga. Münchensko letališče je bilo v začetku meseca zaradi dronov, ki so jih opazili v bližini, dvakrat zaprto za več ur, konec septembra so morali lete preusmeriti in odpovedati tudi na letališčih v Københavnu in Oslu.

Zaradi velike gospodarske škode, ki ob tem nastaja, pa tudi v imenu varnosti, odločevalci iščejo načine, kako ukrepati ob pojavu neidentificiranih dronov. Na Bavarskem je deželna vlada denimo sprejela osnutek zakona, ki bi policiji podelil pooblastila za sestrelitev brezpilotnih letalnikov, če predstavljajo grožnjo. Po besedah bavarskega ministrskega predsednika Markusa Söderja želijo na ta način zagotoviti zaščito prebivalstva in ozemlja.

Ne bodo čakali

Na Bavarskem bo lahko policija sestrelila drone

Na Danskem pa so v času, ko je v Københavnu potekal neformalni vrh voditeljev Evropske unije – na katerem je bila ena izmed osrednjih tem prav zaščita zračnega prostora držav članic pred vdori domnevno ruskih dronov –, za pet dni povsem prepovedali civilne polete z brezpilotniki.

Zaostrovanja na vzhodni meji Evropske unije

Zaradi vojne v Ukrajini so na udaru predvsem nekatere njene sosednje države – Poljska, Romunija in Moldavija, ki ni članica Evropske unije in zveze Nato. V Varšavi, Bukarešti in Kišinjevu so Rusijo večkrat obtožili, da so njeni droni kršili njihov zračni prostor. Da države incidente obravnavajo nadvse resno, kaže tudi aktivacija poljskih in romunskih vojaških lovcev, ki so ob vdorih poleteli v nebo.

Profimedia

Bližina »ruskega medveda« napetost dviguje tudi v baltskih državah. Uradni Talin je zaradi vdora treh ruskih lovcev Mig-31 v estonski zračni prostor sredi septembra zaprosil za aktivacijo 4. člena severnoatlantske pogodbe o nujnem posvetovanju članic Nata. To je dober teden dni prej zaradi ruskih dronov storila tudi Poljska. »Položaj nas je pripeljal tako blizu odprtemu konfliktu, kot še nikoli doslej v vsem obdobju po koncu druge svetovne vojne,« je tedaj ocenil poljski premier Donald Tusk. Članice severnoatlantskega zavezništva v skladu s 4. členom lahko zaprosijo za nujna posvetovanja, če menijo, da so ogrožene njihova varnost, ozemeljska celovitost ali politična neodvisnost.

V Evropski uniji je po incidentih prevladalo stališče, da morajo članice skupaj vlagati v zaščito zračnega prostora. »Imeti protidronsko zaščito za nikogar ni več izbira,« meni visoka zunanjepolitična predstavnica povezave Kaja Kallas, ki je ta teden poudarila, da pred grožnjo, ki jo predstavljajo brezpilotniki, ni varna nobena država članica. Zato morajo po njenih besedah vse vlagati v zaščito.

Profimedia

Kako se torej namerava Unija zaščititi pred, kot se je izrazila latvijska premierka Evika Silina, »invazijo letalnikov«?

Nad brezpilotnike z dronskim zidom

Evropska komisija predlaga vzpostavitev sistema protidronske zaščite, ki bi bil operativen do konca leta 2027, so v četrtek sklenili v Bruslju. Sistem bi bil eden od strateških projektov, ki jih predvideva strateški obrambni načrt, s katerim bi do leta 2030 dosegli ustrezno obrambno pripravljenost Evropske unije na različne grožnje, tudi na možnost morebitnega vojaškega spopada z Rusijo.

Obrambni načrt

Bruselj: EU bo do leta 2030 pripravljena na vojno z Rusijo

V načrt obrambne pripravljenosti 2030 je vključen tudi projekt t. i. dronskega zidu, ki v nasprotju s prvotnim izhodišči ne bi varoval le vzhodne, temveč vse zunanje meje Unije. Ime, ki ga je predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, sicer lahko zbudi napačno predstavo, za kar je bil tudi tarča kritik. Dronski zid ne bo zgrajen iz opek, temveč bi ga sestavljal prepleten sistem radarjev, motilcev signala in prestreznikov. Pri tem se želi Evropska unija zgledovati po Ukrajini, ki si je v dobrih treh letih boja proti ruskim dronom pridobila obilo izkušenj.

Profimedia

Kako bo sedemindvajseterica ravnala ob prihodnjih vdorih – tako brezpilotnikov kot tudi letal – v zračni prostor držav članic, sicer še ni povsem jasno. Von der Leyen ni izključila bojnega odziva. »Moje mnenje je, da moramo braniti vsak kvadratni centimeter ozemlja,« je nedavno dejala. In pojasnila: »To pomeni, da v primeru vdora v zračni prostor – po zelo jasnem opozorilu seveda – ostaja odprta možnost sestrelitve letala.«

Se imamo česa bati tudi v Sloveniji?

O pravilih upravljanja z brezpilotnimi letalniki v Sloveniji smo že pisali. Področje zakonsko ureja evropska uredba o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov iz leta 2020. Za izvajanje nadzora nad pravili so pristojni agencija za civilno letalstvo (CAA), policija, občinska redarstva in naravovarstveni nadzorniki.

Brezpilotni letalniki

Droni na nebu: V Sloveniji veliko anonimnih prijav

Pri CAA so za Svet24 pojasnili, da doslej v okolici letališč niso zaznali posebnih incidentov. So pa nekaj kršitev zaznali v okolici ljubljanskega kliničnega centra.

Primož Lavre

»V prvih dveh letih izvajanja zakonodaje s področja brezpilotnih zrakoplovov se je pogosto dogajalo, da so uporabniki kršili geografsko območje heliporta UKC Ljubljana,« so navedli in dodali, da v zadnjem obdobju kršitev več ne zaznavajo. »Glede na to ocenjujemo, da resnih varnostnih težav z brezpilotnimi zrakoplovi, s kakršnimi se spopadajo v posameznih evropskih državah, trenutno ni,« so še poudarili.

Najvišja izrečena globa znašala 4100 evrov

Sicer pa prav letenje z droni na območjih, kjer je to prepovedano ali omejeno, sodi med najpogostejše kršitve predpisov. Največkrat jih upravljalci zagrešijo v urbanem okolju. Velikokrat se zgodi tudi, da dron upravljajo, kljub temu da niso registrirani kot operatorji, »čeprav je postopek registracije operatorja zelo preprost in ga je mogoče opraviti prek naše spletne strani«, so zapisali pri CAA.

Na letni ravni sicer prejmejo okoli 50 prijav. Čedalje pogostejše tudi prijave vdora v zasebnost, za kar pa CAA ni pristojna. Letos so za kršitve izrekli 19 glob v skupni višini 3100 evrov. V zadnjih petih letih je bilo največ glob izrečenih leta 2023, in sicer 37, skupna vrednost je znašala 3300 evrov. Skupni znesek glob pa je bil najvišji leto pred tem, znašal je 14.600 evrov.

Pridobili smo tudi podatek o najvišji izrečeni globi. Leta 2022 je moral posameznik za sedem pravnomočno ugotovljenih prekrškov plačati 4100 evrov.