V Katoliški cerkvi v Sloveniji so navedli, da z zaskrbljenostjo spremljajo razpravo o predlogu, ki želi po njihovih besedah "uzakoniti možnost t. i. asistiranega samomora". Cerkev glede na krščanski nauk, izkušnje zdravstvene stroke in etična načela tak predlog odločno zavrača, saj je v temelju neskladen z dostojanstvom človeka in svetostjo življenja, so zapisali.

Po njihovem opozorilu 17. člen ustave jasno določa, da je človekovo življenje nedotakljivo. To ustavno določbo vidijo kot odraz temeljnega etičnega in civilizacijskega konsenza, da ima vsako človeško življenje ne glede na starost, bolezen ali stanje neodtujljivo vrednost. "Legalizacija asistiranega samomora pomeni resen odmik od tega načela in vzpostavlja nevaren precedens za nadaljnjo relativizacijo življenja," so posvarili.

Predlog po njihovem mnenju spreminja temeljno poslanstvo zdravstvenih delavcev in jih sili v delovanje, ki nasprotuje njihovemu etičnemu kodeksu. "Asistirani samomor ni zdravljenje. Zdravniki, katerih poslanstvo je ohranjati življenje in lajšati trpljenje, bi bili po zakonu prisiljeni sodelovati pri smrti bolnika, kar je v nasprotju z njihovimi etičnimi načeli, zapisanimi v kodeksu zdravniške etike," so opomnili.

Preberite še

Turizem

Pozabite na morje – raje obiščite terme

Bolni in umirajoči po njihovih besedah sodijo med najbolj ranljive skupine, ki se bodo ob novem zakonu "znašli pod pritiskom, da izkoristijo pravico in predčasno končajo svoje življenje". "Legalizacija asistiranega samomora ustvarja nevarno družbeno klimo, kjer se lahko starejši, bolni ali osamljeni počutijo kot breme. Občutek odvečnosti in socialni pritiski lahko vodijo do tega, da se možnost smrti ne doživlja več kot pravica, ampak kot dolžnost," so prepričani. Medtem pa Cerkev po njihovih navedbah svari pred kulturo, ki človeka ocenjuje po njegovi uporabnosti, in poziva h kulturi solidarnosti.

Kot so dodali, odgovor na stisko "ni samousmrtitev, ampak dodajanje življenja dnevom, ki so bolniku še namenjeni". Strah pred bolečino, trpljenjem in odvisnostjo vidijo kot razumljiv. A odgovor nanj se jim zdi okrepitev družbene skrbi za ranljive. "Namesto samomora s pomočjo potrebujemo sistemsko okrepitev paliativne oskrbe, več medčloveške bližine, psihosocialne podpore in duhovnega spremljanja," so našteli.

Poslanci so v današnjem nadaljevanju redne julijske seje koalicijski predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja že obravnavali, o vloženih dopolnilih pa bodo odločali danes v okviru glasovanj. Cilj predloga je polnoletnemu bolniku, ki je sposoben odločanja o sebi, na podlagi informirane odločitve omogočiti pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja v okviru javne zdravstvene mreže.

Predlog sledi lanskemu posvetovalnemu referendumu. Volivci so na njem izglasovali, da želijo zakon, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.