Kje je najdražja elektrika v Evropi in koliko plačamo v Sloveniji
Cene elektrike in plina za gospodinjstva se v Evropi močno razlikujejo. Slovenija je zaenkrat še pri obeh energentih pod evropskim povprečjem.
Vojna v Ukrajini, ki se je začela februarja 2022, konflikt pa še traja in nič ni videti, da ga bo kmalu konec, je dodobra razgrela trg energentov, a nosi le del krivde za splošno povečanje cen energentov in surovin. Posledice težav na globalnih trgih pa občutimo vsi, skok cen je dejansko prizadel večino Evrope in bližnje okolice. A to breme podražitev ni povsod enako. Tako so, po podatkih Eurostata, v nekaterih državah položnice za elektriko in plin celo večkrat višje kot v drugih.
Elektrika najcenejša v Turčiji, najdražja v Nemčiji
V prvi polovici leta 2025 so se cene električne energije za gospodinjstva gibale od 6,2 evra na 100 kWh v Turčiji do 38,4 evrov na 100 kWh v Nemčiji, kažejo podatki Eurostata. Povprečje za 38 evropskih držav, kolikor so jih vzeli v to primerjavo cen, pa znaša 28,7 evra.
Na zahodu Evrope so cene najvišje. Tako so v vrhu omenjena Nemčija, ki ji tesno sledita Belgija (35,7 evra) in Danska (34,9 evra). V Italiji, na Irski in na Češkem so cene prav tako presegale 30 evrov. Nasprotno pa je večina vzhodnoevropskih in držav kandidatk za vstop v EU poročale o občutno nižjih cenah, v večih državah je cena elektrike celo pod desetimi evri na 100 kWh. Sem sodijo Bosna, Črna gora, ali Turčija.
Če pa pogledamo le znotraj držav EU, imajo najbolj ugodno elektriko Madžarska (10,4 evra), ter na primer Malta ali Hrvaška, med bolj ugodne pa spada tudi Slovenija z 18,1 evra na 100 kWh. S tem so pod evropskim povprečjem, a tudi v spodnji tretjini držav.
Res pa je tudi, da so cene elektrike določene iz različnih dejavnikov, od virov za proizvodnjo, strategij dobaviteljev do tarifnih modelov in subvencioniranja.
Z upoštevanjem kupne moči so razlike manjše
Če pa cene prilagodimo kupni moči PPS, je razkorak med državami manj izrazit. Evropsko povprečje v tem primeru znaša 28,6 evrov in čeprav so nominalne cene v nekaterih državah nizke, to še ne pomeni, da so stroški za gospodinjstva dejansko manjši glede na njihov dohodek.
Na primer: Islandija ima vrednost PPS 12,8 evra, Češka pa vrhu te lestvice pa 39,2 evra. Z drugimi besedami, elektrika češko gospodinjstvo bolj obremeni kot islandsko. Med državami, kjer elektriko bolj »občutijo«, so še Poljska, Italija in Nemčija ter celo Romunija. Med državami, kjer se elektrika ne zažira tako močno v proračun gospodinjstva, pa so poleg omenjene Islandije še Malta in spet Turčija ter Madžarska. Slovenija je tudi v tej kategoriji pod evropskim povprečjem, po tem merilu je cena elektrike pri nas 20,8 evra na 100 kWh in smo tudi tukaj v spodnji tretjini držav. A smo pod evropskim povprečjem tudi bolj bogate države kot so Avstrija, Finska ali Luksemburg.
Pri plinu najdražja Švedska, najcenejša Gruzija
Cene gospodinjskega plina pa se prav tako zelo razlikujejo od države do države. Povprečje EU v prvi polovici leta 2025 je znašalo 11,4 evra na 100 kWh, kar pomeni padec za približno 8,1 odstotka glede na drugo polovico leta 2024. Najvišje cene so zabeležili na Švedskem (21,3 evra na 100 kWh), Nizozemskem (16,2 evra) in na Danskem (13,1 evra). Na drugi strani lestvice pa so imeli najcenejši plin v EU na Madžarskem s 3,1 evra. Cenovno ugodna sta še Hrvaška (4,6 evra) in Romunija (5,6 evra. Najcenejša med vsemi državami na lestvici pa je Gruzija, tam plačujejo le 1,7 evra na 100 kWh. Slovenija je tudi pri plinu pod evropskim povprečjem, pri nas plačujemo 8,5 evra na 100 kWh.
Pri plinu pa je opazna tudi močna odvisnost od sezone. Ko je konec ogrevalne, sezone, cene padejo, ko pa se začenja, pa se cene praviloma hitro dvignejo.
Po kriteriju PPS pa je plin kot največji dejavnik za gospodinjstva v Severni Makedoniji, kar 24,1 evra, močno ga občutijo še Švedi in Portugalci. Evropsko povprečje v tem primeru znaša 11,1 evra na 100 kWh, Slovenija pa je z 9,7 evri že bližje povprečju, a tudi sredini lestvice.
Energetska varnost ni poceni
Razlike v cenah elektrike in plina po Evropi niso zgolj rezultat cenovne politike, temveč tudi energetske strukture, geopolitičnih tveganj in gospodarskih razmer. Čeprav se razlike v nekaterih primerih med državami zmanjšujejo, še vedno ostajajo občutne, še posebej za gospodinjstva z nižjim dohodkom.
Za slovenska gospodinjstva je izziv jasen: energetski stroški občutno vplivajo na družinski proračun, to je še posebej pomembno v času, ko lahko pričakujemo še višje stroške ogrevanja in večjo porabe energije. Je pa tudi res, da smo država, ki je pri plinu zabeležila največji padec cene, če primerjamo prvo polovico leta 2024 in prvo polovico 2025. A ko pride zima, se stvari obrnejo drugače.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
