Bomo z zdravstvenimi regijami dobili tudi boljšo oskrbo?
Kako slovensko zdravstvo strukturno urediti, da bo čim bolj učinkovito in koristno za pacienta – davkoplačevalca. Ena od potez je uvedba zdravstvenih regij.
»Določitev zdravstvenih regij in njihovih območij je namenjena spodbujanju skladnega razvoja javne zdravstvene službe ter zagotavljanju enakomerne, trajne, usklajene in nemotene dostopnosti do zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene službe,« se bere sporočilo ministrstva za zdravje. Usklajeno, trajno, nemoteno, pozitivne besede, ob katerih si lahko slovenski pacient, sicer vajen različnih preprek v zdravstvenem sistemu, obeta le izboljšave.
Šest zdravstvenih regij
Ministrstvo si je zamislilo šest zdravstvenih regij. Center, Vzhod, Severovzhod, Jugovzhod, Severozahod in Zahod, ki obsegajo eno, dve ali tri statistične regije. Zdravstvena regija bo vmesna geografska enota med samoupravno lokalno skupnostjo in državo, nekako tako kot bi bile (neobstoječe) pokrajine v upravnem smislu.
Bolj pregledno in učinkovito
Regije se bo uporabljalo za potrebe določanja mreže javne zdravstvene službe ter kot podlaga za določanje območja opravljanja zdravstvene dejavnosti v dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti in koncesijskih dokumentih. V pomoč bo tudi javnim zavodom zaradi opredelitev območja statutarnega ali pogodbenega povezovanja, izvajalcem neprekinjenega zdravstvenga varstva (NZV) pa zaradi učinkovitejšega vključevanja zdravstvenih delavcev v program NZV. Če povzamemo z besedami ministrstva: »Vpliv na pacienta je torej v bolj preglednem in učinkovitejšem opravljanju zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.«
Pomisleki iz Posavja, Pomurja in Podravja
Nekateri so ob novostih zadržani, bojijo se, da bi se dostopnost zdravstvenih storitev zmanjšala. Pomurske in podravske občine po predlogu spadajo v severovzhodno zdravstveno regijo. Slišati je bilo pomisleke nekaterih izkušenih zdravnikov in politikov, da bi lahko regiji izgubili lastno težišče in postali še bolj odvisni od UKC Maribor, čeprav formalno Maribor ne bo postal gravitacijsko središče.
Skeptični so tudi v Posavju. V začetku tedna so predstavniki šestih posavskih občin in tamkajšnji zdravstvenega delavci izrazili nasprotovanje predlogu. Direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar je povedala, da bi se s priključitvijo Posavja v širšo jugovzhodno regijo okrnili zdravstvene storitve v regiji. »Predvidevamo namreč, da cilj uredbe in zdravstvenih regij ni, da vsaka regija ohrani vse storitve, ki jih je imela zagotovljene do zdaj, ampak je njen cilj združevanje, kar pa bi lahko za določeno število prebivalcev pomenilo zmanjševanje obsega zdravstvenih storitev,« je dejala Hribar, ki ocenjuje, da uredba 75.000 prebivalcem Posavja prinaša »bistveno slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev«.
Odgovor ministrstva: Dostopnost se ne bo poslabšala
Če bodo v praksi držale besede načrtovalcev sprememb, so bojazni odveč. »Dostopnost do zdravstvenih storitev se zaradi tega (sprememb, op.a) ne bo poslabšala, ravno obratno,« zatrjujejo na ministrstvu za zdravje. Po njihovi oceni so cilji uvedbe zdravstvenih regiji naslednji:
- boljša dostopnost do zdravstvenih storitev (zdravstvene storitve se načrtujejo tako, da so pacientom na voljo v bližini njihovega prebivališča),
- večja kakovost in varnost zdravstvene obravnave (večje regije omogočajo več klinične prakse),
- stabilnejša razpoložljivost zdravstvenega kadra,
- dostop do sodobne medicinske opreme (koncentracija virov omogoča optimalno izrabo opreme in boljše pogoje za usposabljanje osebja),
- pravičnejša razporeditev specialističnih storitev (glede na potrebe prebivalstva),
- načrtovanje glede na dejanske potrebe prebivalstva (ciljno usmerjeno),
- zmanjšanje neenakosti med prebivalci.
Ob tem se ohranja pravica do proste izbire zdravnika ali izvajalca zdravstvene dejavnosti, zaključujejo s pojasnilom na ministrstvu.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
