##IMAGE-3662729##

"Z veseljem sem prebrala angleško verzijo vašega časopisa. Lepa lepa hvala. Rodila sem se blizu Črmošnjic leta 1936 in sem odšla decembra 1941 iz naše domovine, iz Semiča."

Takole nam je pred kratkim zapisala naša nova bralka, ki zdaj živi onkraj velike luže. Kar nekaj bralcev imamo tam in tudi drugod po svetu, a da berejo angleško verzijo?! In smo preverili. Res, v zadnjem času je Googlov prevajalec postal veliko bolj zanesljiv in našo spletno stran se da kar solidno brati tudi v angleščini!

Kot je sporočila Sophia "Trix" Stalzer – Wyant, bo še s posebnim veseljem prebrala vsak (in seveda vse) članke o Kočevarjih, ki si zdaj zelo prizadevajo ohraniti zgodovino, kulturo in jezik Kočevske dežele in Kočevarjev, ki so delali, živeli in ljubili svojo domovino več kot 600 let. "Veselim se, da bom lahko brala in se učila iz vaše odlične publikacije. Zadnjič sem obiskala vaše območje leta 1999, to je bilo zadnje od mojih šestih potovanj v nekdanjo Kočevarsko. Všeč mi je bilo bivanje v zdraviliškem hotelu v Dolenjskih Toplicah - čudovitem kraju," je še zapisala.

Pa smo jo še malo povprašali, ali ima kakšne spomine na nekdanjo domovino, na preselitev s kočevarskega doma. Sophia se je, kot rečeno, rodila blizu Črmošnjic, natančneje v vasi Oberblaschewitz (Peikeis), Pajkež, v nekdanjem kočevskem nemškem jezikovnem otoku, ki je bil del avstro-ogrskega imperija do leta 1918, nato del Jugoslavije in po letu 1991 del samostojne Slovenije. Decembra 1941 so družino preselili preko Semiča v Bistrico ob Sotli (Königsberg), maja 1945 se je umaknila (prebegnila) na avstrijsko Štajersko. Sophia je odraščala v Altfinkensteinu (Baumgartnerhof) blizu Beljaka na avstrijskem Koroškem, nato pa aprila 1952 z ladjo ameriške mornarice emigrirala iz nemškega Bremerhafna v New York, od tam pa v St. Paul v Minesoti. Septembra 1958 se je poročila s Clintonom W. Wyantom in se preselila v God’s country v centralni Minesoti.

Prvič je nekdanjo domovino obiskala s svojim, v Ameriki rojenim možem Clintom in hčerko Mario leta 1984. "To je bilo čudovito potovanje, ob katerem sem se ponovno globoko povezala s svojo nekdanjo domovino. Naslednji obiski so sledili v letih 1985, 1987, 1993, 1996 in zadnji obisk v letu 1999, nato pa je moževa Parkinsonova bolezen toliko napredovala, da je potreboval stalno nego. Tako zdaj preživljam veliko časa za računalnikom in na ta način poskušam še naprej prispevati k ohranjanju in obnovi kočevarske zgodovine, kulture, družinskih povezav in jezika. V ponos mi je, da sem del ekipe."

Sophia zdaj šteje že skoraj 79 let - zelo jo zaposluje družinsko življenje in življenje v skupnosti - in močno dvomi, da bo še kdaj lahko ponovno odpotovala v domovino oz. "die alte Heimat", kot je zapisala. "Ampak," optimistično doda, "nikoli ne reci nikoli. Čas bo povedal svoje."

Kot je še zapisala ob našem dopisovanju, vsem tistim, ki jih to zanima, priporoča v branje publikacijo izpod peresa Marije Makarovič Resnice posameznikov, po življenjskih pripovedih Kočevarjev staroselcev in Slovencev s Kočevskega (Založba ZRC, 2008). "Popisuje zgodbe posameznikov iz tega območja - moja življenjska zgodba se začne na strani 478. Bila sem zelo počaščena, da sta me k sodelovanju povabila August Gril, predsednik Društva Kočevarjev staroselcev v Občicah (Krapflern), in prof. Doris Debenjak, koordinatorka projekta, iz Ljubljane. Oba sem spoznala osebno in še naprej z veseljem sodelujem z gospodom Grilom in člani društva, medtem ko je na žalost prof. Debenjakova lani umrla. Zelo jo pogrešamo," je še zapisala naša nova bralka.

Članek je bil objavljen v aktualni, 5. številki Dolenjskega lista z dne, 5. februar 2015.