Kdo je pravnica Katarina Bervar Sternad, ki bo gledala pod prste politikom?
Nataša Pirc Musar je vodenje protikorupcijske komisije zaupala Katarini Bervar Sternad. Imenovanje zaradi njunega preteklega sodelovanja odpira vprašanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo vodenje Komisije za preprečevanje korupcije zaupala dolgoletni direktorici Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarini Bervar Sternad.
Imenovanje prinaša bogate izkušnje iz nevladnega sektorja, a hkrati odpira vprašanja o preteklih strokovnih povezavah, politični nepristranskosti in ostrih kritikah dela slovenske politike.
Kdo je Katarina Bervar Sternad
Robert Šumi konec marca zapušča mesto predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Vodenje te ključne nadzorne državne institucije prevzema Katarina Bervar Sternad. Nova predsednica v strogi državni aparat prinaša miselnost, ki jo je vrsto let razvijala izključno v civilni družbi in nevladnih organizacijah.
Svojo strokovno pot je začela z izobraževanjem na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Tam je med letoma 1998in 2003 študirala pravo in uspešno pridobila naziv univerzitetne diplomirane pravnice.
Brvar Sternad deluje kot usposobljena mediatorka in certificirana tutorka Sveta Evrope, prek katerega izobražuje druge pravne strokovnjake. Svojo kariero je po študiju gradila v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Javnost to organizacijo bolje pozna pod kratico PIC. V njej deluje od leta 2004, direktorsko mesto pa zaseda od leta 2010.
Na spletnem portalu združenja strokovnjakinj Ona ve o sebi pravi, da je »zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo« ter da želi v te poglede prepričati čim več ljudi.
V svojem javno dostopnem strokovnem življenjepisu lastno kariero opisuje kot več kot dve desetletji dolgo obdobje zagovorništva na individualni, zakonodajni in politični ravni. Za revijo Grazia redno piše kolumne in javno pove, da jo služba izjemno navdušuje, a največje veselje v življenju ji prinašata otroka.
Rešitve za najranljivejše skupine
Svojo strokovno pozornost usmerja predvsem v varstvo pred diskriminacijo, obravnavo nasilja v družini, azilno zakonodajo in zaščito najranljivejših družbenih skupin. Družbene razmere želi dolgoročno izboljšati s konkretnimi posegi v zakonodajo ter vsakodnevno prakso.
Svoje poglede na delovanje države pogosto prenaša v neposredne akcije na terenu. Ko je država pred leti spremenila zakon o brezplačni pravni pomoči in ljudem ukinila pravico do prvega brezplačnega nasveta, je ukrepala.
Njena organizacija je vzpostavila sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in občinam Logatec, Litija ter Trbovlje predlagala ustanovitev posebnih svetovalnih pisarn.
Te pisarne državljanom na enem mestu pomagajo uveljavljati pravice iz delovnih razmerij in dostopati do državnih finančnih pomoči.
Pravnica hkrati aktivno deluje v mednarodnem okolju. Sodeluje v upravnem odboru Agencije Evropske unije za temeljne pravice in v organizaciji International Service for Human Rights.
V preteklosti je aktivno sodelovala pri kampanji pred referendumom o vodah, kjer je civilna družba uspešno nadzirala odločitve oblasti in preprečila uveljavitev spornega zakona.
Politični in pravni spopadi v javnosti
Svoje poglede na vladavino prava uveljavlja tudi skozi odmevne pravne postopke, ki pogosto razburjajo desni politični pol.
Del desne politike ji ostro nasprotuje predvsem zaradi dela na področju azilne politike.
Kritiki s tega političnega pola ji očitajo, da je v preteklosti kot direktorica nevladne organizacije organom pregona pošiljala podatke o migrantih in policiji grozila s kazenskimi ovadbami v primeru nezakonitega vračanja tujcev čez mejo.
Njeno ime se je v javnosti močno izpostavilo tudi v času spora glede financiranja Slovenske tiskovne agencije.
Kot navaja STA, je njena nevladna organizacija sodelovala pri vložitvi kazenske ovadbe zoper takratnega direktorja vladnega urada za komuniciranje Uroša Urbanijo.
Ravno pri tem odmevnem pravnem postopku jo je zastopala odvetniška pisarna Nataše Pirc Musar, kar danes dodatno podžiga razprave o njeni neodvisnosti.
Neuspešna kandidatura in prvo državno priznanje
Njena pot do najvišjih državnih funkcij ne poteka vedno gladko in brez političnih preprek. Časnik Reporter izpostavlja njeno lansko neuspešno kandidaturo za mesto varuhinje človekovih pravic.
Bodoča predsednica protikorupcijske komisije je decembra leta 2023 prejela prvo državno priznanje za delo na področju človekovih pravic.
To novoustanovljeno priznanje ji je v predsedniški palači podelila prav Nataša Pirc Musar.
Očitki o povezavah in ostri zagovori
Največ pozornosti ob njenem imenovanju na čelo protikorupcijske komisije vzbuja ravno njena dolgoletna strokovna povezanost s predsednico republike.
Kot smo na Svet24 že podrobno poročali, je predsednica novo vodstvo izbrala šele v drugem poskusu.
Prvi razpis je Nataša Pirc Musar ponovila, čeprav je pristojna kandidacijska komisija takrat dosedanjega predsednika Roberta Šumija ocenila kot zelo primernega kandidata, poleg tega je za zelo primerno kandidatko ocenila tudi Katjo Mihelič Sušnik.
Ob tem velja opozoriti na preteklo sodelovanje obeh pravnic. Skupaj sta namreč pripravljali zakonske spremembe za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva v model z imenom »samo ja pomeni ja« in tesno sodelovali pri vzpostavitvi projekta Pravna mreža za varstvo demokracije.
Urad predsednice republike vse očitke o konfliktu interesov in favoriziranju vztrajno zavrača. Časnik Večer povzema uradna pojasnila urada, v katerih izrecno poudarjajo, da Katarina Bervar Sternad ni osebna prijateljica predsednice.
V uradu dodatno pojasnjujejo, da Nataša Pirc Musar pri imenovanju sledi izključno oceni neodvisne strokovne komisije ter dokazani strokovnosti izbrane kandidatke.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
