© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Pred kurilno sezono
Čas branja 3 min.

Znani rezultati testov peletov in drv na slovenskem trgu


G.G.
24. 9. 2025, 13.20
Posodobljeno
14:26
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Glavni vir onesnaženja v jesenskih in zimskih mesecih v Sloveniji so še vedno neustrezne male kurilne naprave in neprimerno gorivo.

medvode, inverzija, onesnažen zrak.JPG
Bobo
Neugodna inverzija, nepravilno kurjenje in promet. Recept za slab zrak.

Slovenija je z gozdom bogata država, zato je logično, da je les med vodilnimi energenti za ogrevanje. Slovenija pa je tudi dežela z veliko kotlinami in manjšo prevetrenostjo, kar v kombinaciji s temperaturnimi obratom v zimskem času prinese slabšo kvaliteto zraka.

Zastarele naprave in neprimerno gorivo

Na Agenciji RS za okolje (Ars) so na današnji novinarski konferenci o vplivu kurjenja v malih kurilnih napravah na kakovost zrak poudarili, da je Slovenija po onesnaženosti z delci še vedno med bolj obremenjenimi državami Evropske unije. Čeprav se kakovost zraka izboljšuje, bodo prihodnje leto veljale strožje mejne vrednosti, ki jih trenutne meritve pogosto presegajo. »Glavni vir delcev ostajajo mala kurišča na trda goriva – zlasti zaradi zastarelih naprav in neprimernega goriva,« je poudaril Marko Rus iz Arsa.

Ne kuriti obdelenega lesa in drugih odpadkov

Zato so toliko bolj pomembne kakovostne kurilne naprave, pravilno kurjenje, izbira in nakup kakovostne lesne biomase in vzdrževanje naprav. Generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte je poudarila, da »slaba kakovost zraka vpliva na nas bolj kot mnogi drugi okoljski dejavniki in predstavlja najpomembnejši vir zdravstvenih težav, povezanih z okoljskim onesnaževanjem«. »Ker so zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp pogoji za redčenje izpustov v zimskem času pogosto slabi in ker na topografijo ne moremo vplivati, moramo sami zmanjšati škodljive vplive na okolje s tem, na kakšen način kurimo,« je poudarila.

tanja bolte.jpg
Sa.R.
Tanja Bolte je poudarila, da »slaba kakovost zraka vpliva na nas bolj kot mnogi drugi okoljski dejavniki.

Jeseni in pozimi je zrak najbolj obremenjen z emisijami iz malih kurilnih naprav na lesno biomaso ter s kurjenjem zelenega odpada na prostem. Zato je ključnega pomena, da ljudje uporabljajo suha drva z manj kot 20 odstotki vlage in v napravah kurijo samo naravni les, nikakor pa obdelanega lesa, plastike ali drugih odpadkov.

Preberite še

»V napravah je dovoljeno uporabljati le naraven les v vseh oblikah, kot so drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži in lesne ostanke, brikete ali pa plete iz naravnega lesa. Ne smemo pa uporabljati lesene embalaže, kot so na primer zaboji za zelenjavo ali sadje, lesenih odpadkov, lakiranega ali barvanega lesa, stavbnega ali drugega pohištva, ivernih ploščic, papirja, kot sta na primer časopis in karton, plastike, tekstila in pa drugih gospodinjskih odpadkov,« je nanizala Bolte. Ob tem je spomnila, da zakon o dimnikarskih storitvah uporabnikom kurilnih naprav nalaga, da vsaj enkrat letno poskrbijo za pregled in čiščenje svoje male kurilne naprave s strani dimnikarja.

Rezultati testov pelet in drv

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so predstavili rezultate testov peletov in drv. Boštjan Okorn je povedal, da so »z redkimi izjemami na trgu kakovostni peleti, brez preseganja mejnih vrednosti anorganskih onesnažil.« Vsa testirana drva so bila ustrezno suha, 15 od 21 jih je dobilo oceno zelo dobro. Ponudniki pa pogosto uporabljajo različne enote, kar potrošnikom otežuje primerjave. Barbara Primc je dodala, da za razliko od lani letos v peletih niso odkrili nobenih drobnih delcev plastike, obenem niso zaznali tudi preseganja vrednosti drugih onesnaževal, je pa »kurjenje vlažnih drv eden glavnih razlogov za večje onesnaženje zraka, nižji izkoristek in višje stroške ogrevanja.« 

peter smolnikar.jpg
Sa.R.
Peter Smolnikar je izpostavil, da je bilo letos v kakovostnem razredu A1 manj vzorcev peletov kot pretekla leta.

Podrobne laboratorijske analize je izvedel Gozdarski inštitut Slovenije. Peter Smolnikar je izpostavil, da je bilo letos v kakovostnem razredu A1 manj vzorcev peletov kot pretekla leta, največje težave pa ostajajo pepel in mehanska obstojnost. Pri drveh so v vseh vzorcih izmerili manj kot 20 odstotkov vlage, le v enem primeru so ugotovili 2,8 odstotka trohnobe.

Odgovornost je na posameznikih, na ljudeh, ki kurijo, je spomnil Simon Dovrtel, predsednik sekcije diminkarje v pri Obrtno-podjetniški zbotnici. »Le pravilno vzdrževana kurilna naprava in suha drva zagotavljajo varno ogrevanje, čistejši zrak ter varovanje zdravja in premoženja,« so njegove besede.

Pomoč Eko sklada

Velja omeniti, da premožnejši lažje izpolnijo zahteve za neoporečno kurjenje, revnejši ali ljudje na robu revščine pa težje. Na tem mestu se v igro vključi Eko sklad. Ponovno so predstavili podporo gospodinjstvom. Po besedah Tjaše Bandelj mreža ENSVET nudi brezplačno energetsko svetovanje in informacije o aktualnih spodbudah za okolju prijazne naložbe. Namen je zmanjšati rabo zastarelih individualnih kurišč, izboljšati energetsko učinkovitost stavb in posledično kakovost zraka.

zrak, onesnaženje, dimnik.jpg
Bobo
Kurjenje vlažnih drv je med največjimi onesnaževalci zraka.

Onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi

Že večkrat je bilo poudarjeno, da onesnažen zrak neposredno vpliva na zdravje ljudi. »Onesnaženost zraka je eden najpomembnejših okoljskih dejavnikov tveganja za zdravje, za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in povečano umrljivost,« je izpostavila Majda Rihtar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi. Izpostavljenost delcem povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, raka, okužbe dihal in celo prezgodnjo umrljivost.

E-novice · Novice

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.