Pred tajnim glasovanjem burno dogajanje v parlamentu
Pred tajnim glasovanjem o mandatarju je Janša govoril o osamosvojitvi, nedokončani demokratizaciji in treh prioritetah nove vlade. Bodoča opozicija ostra.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V državnem zboru je potekala izredna seja, na kateri so poslanke in poslanci tajno glasovali o Janezu Janši kot kandidatu za mandatarja. Za izvolitev je potreboval najmanj 46 glasov, po javno izraženi podpori pa je lahko računal na glasove nastajajoče koalicije in zunajkoalicijske podpore stranke Resnice.
Pred tajnim glasovanjem je Janša nastop začel s sklicevanjem na začetek slovenske države. Spomnil je na maj 1990, ko je v isti dvorani prisegla prva demokratično izvoljena slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Takrat sta bili, kot je dejal, pred Slovenijo dve veliki nalogi: osamosvojitev in demokratizacija.
A osrednje sporočilo njegovega uvoda ni bilo zgodovinsko, temveč politično. Janša je ocenil, da je Slovenija prvo nalogo opravila, druge pa ne do konca.
»Žal smo se takrat zmotili. Lažje je bilo Slovenijo osamosvojiti kot demokratizirati,« je dejal.
Po njegovih besedah Slovenijo zato tudi v prihodnjih letih čaka »dvojno delo«: dokončanje nekaterih procesov demokratizacije in urejanje področij, ki po njegovi oceni po osamosvojitvi niso bila do konca spremenjena. V tem delu je Janša svojo kandidaturo postavil širše od običajnega programa nove vlade. Govoril je o državi, v kateri bi morali biti vsi enaki pred zakonom, človekove pravice spoštovane, menjava oblasti pa sprejeta kot normalen del demokracije.
Najbolj neposreden je bil pri oceni institucij. Dejal je, da se je po osamosvojitvi ponekod spremenila predvsem zunanja podoba, ne pa tudi način delovanja.
»Na nekaterih uradih so se zgolj zamenjali napisi z nazivom institucije in imeni tistih, ki sedijo, vsebina pa je ostala stara,« je poudaril.
Janša je pri tem omenjal tudi »poskuse nakupov poslancev, grožnje, proteste, granitne kocke« in ocenil, da se del slovenske politike z menjavo oblasti še vedno ne zna sprijazniti kot z običajnim demokratičnim procesom. Njegovo sporočilo je bilo jasno: prihodnja vlada naj ne bi bila samo vlada novih zakonov in reform, temveč tudi vlada, ki bo po njegovem posegla v nedokončane procese demokratizacije.
»Žal je Slovenija tranzicijo opravila nekako na pol in tako nas tudi v prihodnjih letih čaka dvojno delo, se pravi dokončanje nekaterih procesov demokratizacije.«
Po tem uvodu je Janša prešel na programski del. Koalicijo je opisal kot razvojno vlado, ki naj bi imela tri osrednje prioritete: razvoj in blaginjo Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti ter decentralizacijo in debirokratizacijo.
Cilj teh prioritet je po njegovih besedah »oblikovanje Slovenije kot države priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega«.
Pred tajnim glasovanjem je tako Janša poslancem ponudil dva poudarka: napoved razvojne vlade in napoved nadaljevanja demokratizacije Slovenije. Prav slednje je bilo najmočnejše politično sporočilo njegovega nastopa pred odločanjem o mandatarju.
Janša je v nadaljevanju govora prihodnjo vlado predstavil kot razvojno in socialno odgovorno. Poudaril je, da država ne sme nadomeščati pobude posameznika, temveč mora ustvarjati pogoje, da lahko ljudje uspejo, socialna politika pa naj pomaga tistim, ki pomoč res potrebujejo.
Janša se je dotaknil tudi sindikatov. Dejal je, da socialni dialog podpira, vendar le ob politično neodvisnih organizacijah delodajalcev in delojemalcev. Ocenil je, da nobena stran ne bi smela delovati kot »podaljšana roka politike«, pri čemer je posebej izpostavil sindikate. »Še posebej pri sindikatih je več kot očitno, da temu danes žal ni tako,« je dejal. S tem je nakazal, da bi se lahko odnos prihodnje vlade do socialnega dialoga in sindikalnih zahtev zaostril.
V nadaljevanju je Janša napovedal več poudarkov prihodnje vlade: v izobraževanju vseživljenjsko učenje in vračanje slovenskih strokovnjakov iz tujine, v zdravstvu pa načelo, da mora »denar iz javne zdravstvene blagajne slediti pacientu«.
Med konkretnejšimi napovedmi je izpostavil decentralizacijo države: dele ministrstev in državne administracije bi razmestili po regijah, s čimer bi po njegovih besedah razbremenili Ljubljano. Pri javni upravi je govoril o »vitki državi«, digitalizaciji, uporabi umetne inteligence in nagrajevanju po uspešnosti.
Poseben poudarek je namenil korupciji in organiziranemu kriminalu. Napovedal je oblikovanje stebra prednostnega pregona, ob tem pa dodal, da zadnji dnevi kažejo, da je to še večja prioriteta, kot so menili ob pisanju koalicijskih izhodišč.
V zaključku se je vrnil k zgodovinskemu okviru: poudaril je osamosvojitev kot vrednotno središče države, obsodbo vseh totalitarnih zločinov in potrebo po spoštljivem pokopu mrtvih. Opoziciji je ponudil sodelovanje v partnerstvu za razvoj, tudi pri morebitnih dopolnitvah ustave, ter sodelovanje v konvenciji o prihodnosti Slovenije.
Demokrati bodo Janšo podprli
Tadej Osterc je v imenu Demokratov Anžeta Logarja napovedal podporo Janševi kandidaturi. Dejal je, da danes ne odločajo le o novi vladi, temveč o »smeri države«, pri čemer je kot ključne poudarke navedel boj proti korupciji, drugačen odnos do gospodarstva in dela ter delujoče javno zdravstvo. Korupcijo je označil za »razvojni problem države«, pri zdravstvu pa poudaril, da ljudje pričakujejo manj ideoloških razprav in več organizacije.
Opozorila pred »najbolj desno vlado doslej«
Asta Vrečko je v imenu Levice in Vesne napovedala, da Janše ne bodo podprli. Dejala je, da poslanci danes ne glasujejo le o kandidatu za predsednika vlade, temveč o politiku, ki po njenih besedah »slovensko politiko verjetno najbolj razdvaja«. Janši je očitala politiko »ideološkega in kulturnega boja«, napade na drugače misleče ter »plenjenje skupnega«.
Najostrejša je bila pri oceni, kaj bi pomenila nova Janševa vlada. »Ni prav nobenega razloga, da bi mislili, da bo četrto drugače, kot je bilo prvič, drugič in tretjič,« je dejala. Ob tem je dodala, da lahko po njenem pričakujejo, da bo »ta različica Janeza Janše najhujša in najbolj napadalna od vseh«.
Vrečko je kritizirala tudi napovedi o »vitki državi«, manj birokracije in nižjih davkih. Po njeni razlagi to pomeni »lažja odpuščanja, znižanje standardov zaščite delavskih pravic, uničenje sindikatov ter krčenje socialne države«. Poslance, ki bodo Janšo podprli, je opozorila, da se po njenem »vse odločitve za prihodnost Slovenije začnejo danes«.
»Dobili smo korektnega sogovornika«
Katja Kokot iz Resnice je podporo Janši utemeljila tudi z očitki, da so bili njihovi poslanci od konstitutivne seje tarča pritiskov, žaljivk, diskreditacij in poskusov utišanja. Ob tem je dejala, da so na drugi strani dobili »korektnega sogovornika, ki se drži svoje besede«, zato bodo Janšo podprli. Njihova podpora, je dodala, »ni prazna menica«.
Opozoril pred »trumpizacijo Slovenije«
Borut Sajovic je v imenu Svobode ostro zavrnil podporo Janši. Dejal je, da so podobne obljube slišali že večkrat, a da »štejejo dejanja, ne besede«. Janši je očital, da oblast razume kot cilj sam po sebi, ne kot orodje za izboljšanje življenja ljudi.
»Nekdo, ki uvaža tuje paraobveščevalne strukture, da bi vplivali na naše volitve, ni, ne more in ni domoljub,« je dejal.
Glasovanje je postavil kot izbiro med dvema modeloma države. Na eni strani je, kot je dejal, »Slovenija kot skupnost«, kjer javno zdravstvo ostane javno, zaposleni imajo pravice, starejši niso breme, demokracija pa ni »dekoracija oblasti«. Na drugi strani pa je po njegovih besedah model, ki se začne z ustvarjanjem sovražnikov, sejanjem strahu in napadi na institucije.
Sajovic je Janševo nastajajočo koalicijo označil za »skrajno desno« in opozoril na »nevaren obrat v trumpizacijo Slovenije«. Po njegovih besedah bi takšna politika pomenila družbo, »kjer si reven zato, ker si si sam kriv, kjer bolan čaka, če nima denarja, kjer starejši postane strošek, zaposleni pa postavka v bilanci«.
»Država ni zasebna lastnina ene stranke, enega voditelja ali enega kroga privilegirancev, država mora služiti vsem ljudem,« je dejal.
»Ne bomo se pogajali o demokraciji,« je poudaril in dodal, da želijo ohraniti Slovenijo kot »odprto in solidarno« državo.
Govor je sklenil s Prešernom. Janši je na pot namenil verze iz skoraj 200 let stare pesmi Elegija svojim rojakom, med drugim verz: »Kranjc, Kranjc, ti le dobička iščeš, bratov svojih ni ti mar.«
»Po vsakem dežju posije svobodno sonce,« je na koncu še dodal Sajovic.
SDS: Ne gre za vsebinsko manjšinsko vlado
Zvonko Černač je v imenu SDS poudaril, da je Janševa kandidatura po njihovem podprta z jasno politično in volilno težo: pod predlog se je podpisalo 48 poslancev, za njimi pa je po njegovih besedah več glasov volivcev kot za strankami sedanje opozicije.
Kritiziral je predsednico republike zaradi ravnanja po volitvah, Golobovo vlado pa zaradi slabših gospodarskih kazalcev, zdravstva, javnih financ in črpanja evropskih sredstev. Dejal je, da Slovenija potrebuje »drugačno vodenje«, manj izključevanja in več sodelovanja.
Prihodnja vlada po njegovem ne bo vsebinsko manjšinska, saj naj bi bila tako kandidatura kot koalicijska pogodba podprti z večino glasov volivcev. Janša ima, je sklenil, »popolno podporo poslanske skupine SDS«.
Vrtovec govor sklenil z mislijo iz kroga MAGA
Jernej Vrtovec je v imenu NSi, SLS in Fokusa napovedal podporo Janezu Janši. Dejal je, da so volivci glasovali za »politični obrat« in konec politike odhajajoče Golobove vlade. Med ključnimi poudarki je izpostavil nižje davke, debirokratizacijo, podporo gospodarstvu, kmetom, mladim in družinam.
Najostrejši je bil pri demografiji. Dejal je, da se v Sloveniji rodi le okoli 17.000 otrok na leto, kar po njegovih besedah kaže na »dekadenco naše družbe« in »erozijo kulture življenja«. Dodal je: »Brez otrok ni prihodnosti in brez Slovencev ni Slovenije.« Migracij ni predstavil kot rešitev demografskih težav, ampak je poudaril pogoje za mlade družine.
Vrtovec je dejal tudi, da nova koalicija vidi Slovenijo, »kjer se splača delati, ustvarjati in kjer se spoštuje trud vsakega človeka«, podjetnik in obrtnik pa nista »bankomat za razsipno državo«, temveč partnerja v razvoju.
Vrtovec je ob koncu govora citiral Charlieja Kirka, ameriškega konservativnega aktivista, soustanovitelja organizacije Turning Point USA in enega vidnejših zaveznikov Donalda Trumpa med mladimi volivci. Kirk je bil prepoznaven obraz ameriškega gibanja MAGA, septembra 2025 pa je bil ubit med nastopom na univerzi Utah Valley. Vrtovec je navedel njegovo misel: »Če v nekaj verjameš, moraš imeti pogum, da se za te ideje boriš, ne da pred njimi bežiš ali jih utišaš.«
SD opozarja pred ponovitvijo znanega vzorca
Luka Goršek je v imenu SD napovedal, da Janše ne bodo podprli. Opozoril je, da demokracija »ni samoumevna« in da jo je treba varovati pred političnim podrejanjem institucij, slabljenjem pravne države in omejevanjem človekovih pravic.
Kritičen je bil do napovedi prihodnje vlade glede sindikatov, socialnega dialoga, referendumov, nevladnih organizacij in civilne družbe. Posebej je opozoril na omnibus zakone, ki po njegovih besedah pod pretvezo učinkovitosti posegajo v več nepovezanih področij in lahko pomenijo tveganje za demokratični nadzor.
SD, je dejal, ne bo pristajala na zniževanje demokratičnih standardov, slabljenje socialne države ali napade na sindikate, medije in institucije. »Imamo dovolj zgodovinskega spomina, da razumemo, kaj takšna vlada prinaša,« je sklenil.
Oglasil se je tudi Golob
V razpravi je nastopil tudi Robert Golob, ki je Janševi kandidaturi ostro nasprotoval. Svoj govor je postavil v okvir solidarnosti, javnega zdravstva, šolstva, pokojnin in referendumske pravice. Odhajajoča vlada je po njegovih besedah v zadnjih štirih letih vlagala v gasilsko opremo, obnovo po poplavah, javno šolstvo, zdravstvo, znanost in razvoj, prihodnji koaliciji pa je očital, da želi državo usmeriti v drugačno smer.
Najostrejši je bil pri vprašanju suverenosti in demokracije. Janši je očital povezave z madžarskim financiranjem strankarskih medijev, prodajo slovenskega premoženja krogu Viktorja Orbana in uporabo zasebne obveščevalne službe Black Cube za vplivanje na volitve. Dejal je tudi, da je Janša po njegovem »največja grožnja suverenosti in demokraciji Slovenije«, afero Black Cube pa označil za »največji škandal v zgodovini Slovenije«. Ob tem je navedel še, da naj bi mu Janša na seji sveta za nacionalno varnost po volitvah grozil z zaporom.
»Na tej seji je vpričo predsednice republike odkrito grozil prisotnim, vključno z mano, da me bo poslal na Dob,« je dejal.
Posebej je opozoril tudi na referendum. Po njegovih besedah je referendum »edina moč, ki jo ljudje imajo po volitvah«, prihodnji koaliciji pa je očital, da želi to moč omejiti še pred oblikovanjem vlade. Spomnil je še na prejšnji Janšev mandat, proteste, solzivec in vodni top ter dejal, da danes poslanci ne odločajo le o eni osebi, temveč o tem, »kako bomo živeli v naslednjih letih v Sloveniji«.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
