Poseg v sodniške mandate, več zasebnikov v zdravstvu in lažje odpuščanje?
Konkretne posledice bodo odvisne od zakonov, a politična smer prihodnje koalicije je na več občutljivih področjih že jasno začrtana.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na Svet24 analiziramo novo koalicijsko pogodbo za mandat 2026–2030. Med določbami, ki bodo najverjetneje sprožile največ odzivov, niso le davki, zdravstvo in sodstvo, temveč tudi spremembe pri socialni pomoči, najemnih razmerjih, policiji, javni upravi, medijih, energetiki in obrambi.
Pogodba je politični dokument, a dovolj konkretna, da že nakazuje, kaj se bo v prihodnjih mesecih najverjetneje znašlo v zakonodajnem postopku.
Poseg v trajni mandat sodnikov
Med najbolj občutljivimi deli koalicijske pogodbe je tudi napoved sprememb pri imenovanju sodnikov. V poglavju o pravosodju dokument predvideva »vzpostavitev sistema imenovanja in položaja sodnikov, vključno z uvedbo poskusnega mandata pred trajnim imenovanjem«, ob tem pa tudi določitev meril in postopkov imenovanja, tudi za ustavne sodnike.
Gre za eno od določb, ki bo skoraj zagotovo sprožila ustavnopravno razpravo. Slovenska ustava namreč določa, da je funkcija sodnika trajna. Trajni mandat je ena od varovalk sodniške neodvisnosti, saj sodnik pri odločanju ne bi smel biti odvisen od tega, ali mu bo politika, Sodni svet ali drug organ mandat pozneje podaljšal.
Cilj takšne spremembe je po logiki pogodbe povečati odgovornost, strokovnost in merljivost dela sodnikov. Dokument na istem mestu govori tudi o krepitvi učinkovitosti, merjenju uspešnosti dela, napredovanju na podlagi rezultatov in večji transparentnosti sodstva. V tem delu pogodba nagovarja dolgoletne očitke o počasnosti postopkov, zaprtosti sistema in šibki odgovornosti znotraj pravosodja.
Najbolj občutljivo vprašanje pa je, kako bi bil poskusni mandat sploh izvedljiv. Če bi šlo za pravo obdobje pred trajnim imenovanjem, bi bilo treba pojasniti, kdo bi sodnika v tem času ocenjeval, po kakšnih merilih in ali bi lahko zavrnitev trajnega imenovanja vplivala na njegovo neodvisnost pri odločanju. Če bi bil sodnik v prvih letih odvisen od poznejše potrditve, bi se odprlo vprašanje, ali lahko v tem času res odloča brez pritiska.
Kaj se bo najverjetneje spremenilo: koalicija bi lahko predlagala nov model imenovanja novih sodnikov, strožja merila za napredovanje in močnejše ocenjevanje sodniškega dela. Največji pravni zaplet bi nastal, če bi predlog posegel v samo trajnost sodniške funkcije. V tem primeru bi razprava hitro presegla običajno reformo sodstva in se preselila na raven ustavnih sprememb oziroma presoje ustavnosti.
Trg dela: flexicurity kot nova smer
V poglavju o gospodarstvu, delu in športu koalicijska pogodba kot krovni pristop navaja model flexicurity. Gre za koncept, ki združuje večjo prožnost trga dela z varnostjo zaposlenih pri prehodih med zaposlitvami.
Prav prožnost je razlog, da se ob tej napovedi odpira vprašanje lažjega odpuščanja. V praksi lahko pomeni hitrejše prilagajanje podjetij razmeram na trgu, tudi lažje zmanjševanje števila zaposlenih, spremembe odpovednih rokov, odpravnin ali širšo uporabo začasnih oblik dela.
To še ne pomeni, da bo lažje odpuščanje tudi dejansko uvedeno. Pomeni pa, da bo to ena ključnih točk prihodnjih zakonodajnih sprememb. Če bo okrepljena predvsem prožnost, bodo več prostora dobili delodajalci. Če bo ob tem okrepljena tudi varnost, bi moral sistem prinesti učinkovitejše prekvalifikacije, hitrejšo pomoč brezposelnim in lažje prehode v novo zaposlitev.
Kaj se bo najverjetneje spremenilo: pričakovati je mogoče spremembe delovne zakonodaje, večji poudarek na aktivni politiki zaposlovanja, prekvalifikacijah in hitrejšem vključevanju brezposelnih v delo. Največ odzivov bo, če bodo predlogi posegli v pravila odpuščanja, zaposlovanja za določen čas ali pravice delavcev.
Socialna pomoč: več pogojevanja
Pogodba predvideva vezavo socialne pomoči na vključevanje v javna dela. Če bi upravičenec sodelovanje neupravičeno odklonil, bi se mu socialna pomoč znižala za 50 odstotkov.
Cilj ukrepa je bolj aktivno vključevanje prejemnikov socialne pomoči, ki so sposobni za delo. Takšna ureditev bi socialno pomoč bolj povezala z obveznostmi upravičenca. Zmerno kritična točka je izvedba: sistem bo moral jasno določiti, kdo je dejansko sposoben za delo, kaj pomeni neupravičena zavrnitev, koliko javnih del bo na voljo in kako bodo obravnavani ljudje z zdravstvenimi, socialnimi ali drugimi omejitvami.
Kaj se bo najverjetneje spremenilo: zakonodaja o socialnih transferjih bo šla v smer večjih pogojev za prejemanje pomoči. Centri za socialno delo in zavod za zaposlovanje bi lahko dobili večjo vlogo pri presoji, kdo mora sprejeti javno delo in kdaj se pomoč lahko zniža.
Izvršbe na socialne transferje
V pravosodnem delu pogodba predvideva vzpostavitev sistema izvršbe denarnih kazni na socialne transferje. To pomeni, da bi država pri neplačanih globah ali denarnih kaznih lahko posegla tudi v socialne prejemke.
Namen je povečati učinkovitost izterjave kazni. Kritična točka je meja posega. Socialni transferji so namenjeni osnovni socialni varnosti, zato bo morala zakonodaja natančno določiti, kateri prejemki so lahko predmet izvršbe, v kakšnem obsegu in koliko mora posamezniku ostati.
Kaj se bo najverjetneje spremenilo: pričakovati je mogoče spremembe izvršilne ali socialne zakonodaje. Največ razprave bo o varovanem minimumu in o tem, ali bi lahko izvršbe prizadele tudi družine, otroke ali ljudi z najnižjimi prihodki.
Najemna stanovanja: hitrejša izpraznitev
Pogodba med stanovanjskimi ukrepi omenja varstvo pravic lastnikov, vključno z možnostjo izpraznitve najemne nepremičnine v največ dveh mesecih.
Cilj je zmanjšati tveganje za lastnike, ki stanovanj ne oddajajo zaradi strahu pred neplačniki ali dolgotrajnimi postopki. Ukrep bi lahko okrepil položaj lastnikov in del praznih stanovanj spodbudil k oddaji. Hkrati pa odpira vprašanje najemniške varnosti, zlasti pri družinah, socialno ranljivih najemnikih in sporih, kjer odgovornost ni enoznačna.
Kaj se bo najverjetneje spremenilo: vlada bi lahko predlagala hitrejše postopke za izpraznitev stanovanj ob neplačevanju najemnine ali kršitvah pogodbe. Razprava se bo vrtela okoli vprašanja, ali tak ukrep res poveča ponudbo najemnih stanovanj ali predvsem oslabi položaj najemnikov.
Obramba: ukinitev DOVOS-a
V obrambnem delu pogodba napoveduje ukinitev obrambnega holdinga DOVOS in prenos njegovih nalog na direktorat za logistiko na ministrstvu za obrambo. Predvidena je tudi revizija dosedanjih nakupov.
Gre za neposredno spremembo pri organizaciji obrambnih investicij. Namesto posebne družbe bi se naloge vrnile v okvir ministrstva. Ker pogodba hkrati napoveduje krepitev vojske, nakupe oborožitvenih sistemov, drone, umetno inteligenco, kibernetsko varnost in elektronsko bojevanje, bo vprašanje DOVOS-a predvsem vprašanje nadzora nad velikimi nakupi.
Kaj se bo najverjetneje spremenilo: DOVOS bi lahko bil ukinjen ali izpraznjen pristojnosti, obrambni projekti pa preneseni nazaj na ministrstvo. Revizija nakupov lahko pomeni spremembe, zamike ali ustavitev nekaterih postopkov, dokler jih nova vlada ne pregleda.
Policija: več samostojnosti pred usmerjanjem tožilstva
Pogodba določa, da policija kazniva dejanja odkriva in preiskuje samostojno, tožilstvo pa jo pisno usmerja po prejemu kazenske ovadbe ali poročila.
To pomeni premik v razmerju med policijo in tožilstvom v začetnih fazah preiskovanja. Cilj je hitrejše in bolj operativno delo policije. Kritična točka bo nadzor: predkazenski postopek mora ostati dovolj jasno voden, da so dokazi zakonito pridobljeni in pozneje uporabni na sodišču.
Kaj se bo najverjetneje spremenilo: pričakovati je mogoče spremembe kazenskega postopka ali policijskih pooblastil. Največ strokovne razprave bo o tem, ali se s tem krepi učinkovitost preiskav ali zmanjšuje zgodnja vloga tožilstva pri nadzoru nad policijskim delom.
Javna uprava: ukinitev Uradniškega sveta
Med kratkimi, a pomembnimi točkami je ukinitev Uradniškega sveta. Ta ima v sedanjem sistemu vlogo pri postopkih za najvišje uradniške položaje.
Cilj koalicije je najverjetneje poenostaviti kadrovske postopke na vrhu državne uprave. Zmerno kritična točka je politizacija. Če bo manj neodvisnih varovalk pri imenovanju najvišjih uradnikov, bo več odgovornosti in tudi več politične moči pri vsakokratni vladi.
Kaj se bo najverjetneje spremenilo: imenovanja generalnih direktorjev, predstojnikov in drugih visokih uradnikov bi lahko postala bolj neposredno vezana na vlado oziroma ministre. Ta del bo posebej odmeven, ker pogodba omenja tudi preverjanje zaposlitev in prerazporeditev iz mandata prejšnje vlade.
RTV, zakon o medijih in lastništvo
Pogodba napoveduje noveliranje zakona o RTV, prenovo zakona o medijih in revizijo transparentnosti lastništva medijev.
To bo skoraj zagotovo ena politično najglasnejših tem. Pri RTV bo v ospredju vprašanje upravljanja javnega zavoda in razmerja med politiko, civilno družbo, zaposlenimi in nadzornimi organi. Pri medijski zakonodaji pa bodo pomembna vprašanja lastništva, financiranja, državnega oglaševanja in koncentracije medijskega vpliva.
Kaj se bo najverjetneje spremenilo: pričakovati je mogoče nov model upravljanja RTV Slovenija in strožja pravila glede preglednosti medijskega lastništva. Največ odpora ali podpore bo odvisno od tega, ali bo predlog razumljen kot depolitizacija ali kot nov politični poseg v javni medij.
Energetika: CO2-kuponi in premog
V energetskem delu pogodba omenja prizadevanje za odpravo CO2 oziroma ETS-kuponov na ravni EU ter ponovno preučitev rokov za uporabo premoga.
To pomeni premik v smer večjega poudarka na ceni energije, zanesljivosti oskrbe in položaju industrije. Ker je sistem ETS evropski, ga Slovenija sama ne more odpraviti. Lahko pa spremeni svoje stališče v EU in išče zaveznike za drugačno ureditev.
Kritična točka je razmerje med energetsko varnostjo in podnebnimi cilji. Ponovna razprava o premogu bo neposredno povezana s TEŠ, cenami elektrike, industrijo in obveznostmi Slovenije pri zmanjševanju emisij.
Kaj se bo najverjetneje spremenilo: Slovenija bi lahko v Bruslju zagovarjala spremembe sistema CO2-kuponov, doma pa ponovno odprla časovnico opuščanja premoga. Energetska politika bi se premaknila k jedrski energiji, hidroenergiji, omrežju in stabilnim virom, manj pa k hitremu zapiranju fosilnih zmogljivosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
