Hči puščave med Tuaregi


Predavanje v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto nas je popeljalo med Tuarege v Afriko. Zgovorna in izredno očarljiva Mira Delavec nam je približala tuareško kulturo in njihove običaje.
Mira Delavec bo kmalu dvakratna doktorica znanosti (doktorirala je iz literarnih ved, nato bo še iz prava). Kot profesorica nemščine in zgodovine je svojo raziskovalno dejavnost posvetila Josipini Urbančič Turnograjski. Je tudi pisateljica – kmalu bo izšla njena knjiga, v kateri bodo opisana njena doživetja med tuareškimi staroselci. Kot samostojna humanitarna delavka in ambasadorka tega ljudstva namenja vsako minuto svojega prostega časa, da jim pomaga. Prinaša jim zdravila, oblačila, hrano, vodo.

Saharsko nomadsko ljudstvo jo je močno prevzelo s svojo preprostostjo in načinom razmišljanja že, ko je kot turistka prvič obiskala južni del Libije. Iz njenih oči sta žareli strast in pozitivna energija, ko nam je razlagala o tamkajšnjih ljudeh, ki so tako skromni in resnično potrebni pomoči. »Med nami je takoj preskočila iskrica,« je povedala Mira. Sedaj so ji nadeli ime Tarantin tenere – Hči puščave, učijo jo tudi svojega jezika.
Veliko pomaga predvsem sirotam, ki so prikrajšani za starševsko ljubezen in toplino, podvrženi lakoti in boleznim. Šole si ne morejo privoščiti. Dodala je: »Otroci Tuaregov ne znajo v roki pravilno držati svinčnika, njim se zdi svinčnik tretji svet. Če je pri hiši veliko otrok in imajo v mestu sorodnika, pošljejo lahko v šolo le enega otroka, če dovoljujejo finance.«
Poudarila je, da so po veroizpovedi islamisti, vendar ne tako predani verniki kot Arabci, so bistveno drugačni. Okrog vratu nosijo toteme, ki jih varujejo. Razlike se kažejo v zavijanju blaga predvsem pri moških, Tuareginje se ne zakrivajo in živijo v monogamnih skupnostih. Najbolj vesel dogodek je poroka, kjer se zbere cela vas in okoliške vasi ter zabava lahko traja tudi cel mesec, preden mladoporočenca zaživita skupno zakonsko življenje. »Če se pa ločite, ženi ostanejo otroci in hiša, saj naj bi po njihovi filozofiji moški prej našel novo ženo, kot ženska novega snubca.«
»Njihova tradicija je tudi, da si trikrat na dan postrežejo domači čaj, z različno količino sladkorja. Prvi je blagi kot življenje, drugi je močan kot ljubezen in tretji grenak kot smrt,« je povedala Mira in dodala, da so to tudi tri stvari, ki jih močno cenijo: ljubezen, življenje in smrt.
Nomadski Tuaregi so revni, saj so jih močno zaznamovale vojne, številne selitve in podnebne spremembe. Njihovo ozemlje je bogato z rudninami in velikokrat prihaja do križanja interesov. Želijo si in prizadevajo, da njihovo ljudstvo ne bi izumrlo, saj jih čedalje bolj izpodrivajo. Zaradi nenehnih selitev prepešačijo tudi po 20 kilometrov na dan.
»Ko si z njimi, je vse tako preprosto, uživajo v glasbi in plesu. Sam pa lahko uživaš v lepem razgledu, spiš, kjer hočeš, in zaspiš pod zvezdami ... Najlepše!«
Mira Delavec je v svoj objektiv ujela pristne trenutke s Tuaregi. Razstavo njenih fotografij si lahko ogledate v razstavnem prostoru Knjižnice Mirana Jarca do konca meseca julija. Katero izmed fotografij lahko tudi odkupite, saj bo izkupiček od prodaje namenjen v dobrodelne namene, za hrano tuareškim otrokom. Lahko donirate tudi zdravila in oblačila. Vsakršna pomoč je dobrodošla.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se