Gorska reševalna zveza Slovenije

Reševanje v gorah v Sloveniji je v izključni pristojnosti gorskih reševalcev, ki so združeni v 18 društvih znotraj Gorske reševalne zveze Slovenije. Gre za posameznike, ki se ob zahtevnih usposabljanjih in lastnih poklicnih obveznostih nesebično podajajo v eno najzahtevnejših in najnevarnejših oblik prostovoljstva.

Ob današnjem mednarodnem dnevu gorskega reševanja se Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) s posebno hvaležnostjo ozira k več kot 800 prostovoljcem GRZS. "V 18 društvih po Sloveniji puščajo svoje sledi v gorah – ne zaradi lastnih ciljev, temveč zato, da bi pomagali drugim. Njihova predanost, znanje in nesebičnost so neprecenljiva vrednota, ki jo vsakodnevno živijo in delijo z vsemi, ki pomoč potrebujejo."

· Novice

Dobri duh Bovca in gora: spoznajte legendo med gorskimi reševalci

Zdrs ostaja najpogostejši vzrok nesreč

GRZS opozarja na podatke ob zaključevanju glavne poletne sezone: ti nakazujejo, da bi bilo lahko leto 2025 ponovno rekordno po številu nesreč.

"V letošnjem letu smo gorski reševalci posredovali že 470-krat, kar je 29-krat več kot v enakem obdobju lani. Najpogostejši vzrok nesreč še vedno ostaja zdrs na poti, ki predstavlja približno 30 odstotkov vseh primerov. Zdrs pa ne pomeni nujno klasičnega spodrsljaja – pogosto gre za utrujenost, spotik ob korenino ali kamen, izguba ravnotežja na poti, ki je postala prezahtevna, ali pa za trenutek nepazljivosti, ko je pogled usmerjen na telefon namesto na tla," so zapisali na GRZS in dodali, da so pogosti razlogi za nesreče tudi nepoznavanje terena, neprimerna oprema ter telesna ali duševna nepripravljenost.

Precej več smrtnih žrtev kot lani tak čas

Kot pravijo, velja posebej opozoriti na trend reševanja onemoglih ali izgubljenih. Njihova statistika kaže, da so v kar 44 % primerih letos reševali nepoškodovane, lani je bilo takih primerov 41 %. "Žal opažamo tudi naraščanje števila smrtnih žrtev – letos jih beležimo že 30, medtem ko jih je bilo lani v enakem obdobju zabeleženih 23."

Med reševanji še vedno prevladujejo domači gorniki, a je delež tujih državljanov tudi letos visok – kar 44 %. To se še posebej pozna v društvih na turistično najbolj obiskanih območjih, ki jih pokrivajo reševalne postaje GRS Bohinj, GRS Bovec, GRS Tolmin, GRS Radovljica, GRS Kranjska Gora in GRS Ljubljana.

V gore le dobro pripravljeni

Gorski reševalci največkrat na pomoč tujcem, narašča tudi delež nenadno obolelih

Google Maps in podobni zemljevidi niso zanesljivi

Kot poudarjajo gorski reševalci, bi bilo mogoče marsikatero nesrečo preprečiti z boljšo pripravo. "Priprava na turo je ključnega pomena: pred odhodom je treba preveriti stanje in zahtevnost poti ter spremljati vremensko napoved. Na turo se je treba odpraviti s primerno opremo, zadostno količino hrane in pijače ter z realno oceno lastnih sposobnosti."

Predvsem pri tujih obiskovalcih opažajo, da se pohodniki pri načrtovanju poti zanašajo na Google Maps ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinskih razlik in tehnične zahtevnosti poti. Tako se na videz kratke in lahke poti izkažejo za zelo zahtevne. "Izjemno pomembno je tudi, da se vsi obiskovalci gora podučijo, kako lahko s pomočjo svojega prenosnega telefona Centru za obveščanje sporočijo koordinate svoje lokacije, saj to lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev."

Reševalne akcije na Gorenjskem

Kolesarji slepo zaupali aplikaciji, nazaj v civilizacijo so jih spravili gorski reševalci (foto)

Gorska Reševalna Zveza Slovenije

Večina intervencij še vedno na klasičen način - peš

Gorski reševalci še navajajo, da se tudi v času dežurstev ekipe GRZS na Brniku večina reševanj še vedno odvija peš na klasičen način - takih je 58 % intervencij. Reševanje s helikopterjem namreč pogosto onemogočajo vremenske razmere, neprimerni pogoji za vzlet ali dostop do mesta nesreče ali pa dejstvo, da se akcija dogaja v nočnem času. "Ko je helikoptersko reševanje mogoče, sodelujemo s helikopterskimi ekipami Policije Slovenije in Slovenske vojske, ki nam zagotavljajo prevoz, uspešnost akcij pa temelji na izjemno uigranem in odličnem sodelovanju vseh služb."

Plačljivost reševanja

Vedno znova na plan pride tudi vprašanje o plačljivosti reševanja. Gorski reševalci poudarjajo, da so bili in bodo tudi v prihodnje prostovoljci. "Naša glavna in edina skrb je, da ponesrečenca varno spravimo v dolino. Zavedamo se, da so včasih ravnanja posameznikov lahkomiselna, a ugotavljanje morebitne krivde ni v naši pristojnosti – to je naloga države," so zapisali.

Želijo si, da se ljudje v stiski pravočasno obrnejo na njih, brez strahu in ne da bi jih karkoli odvrnilo od klica na pomoč.