FOTO: Jantarno leto se je začelo s Pahorjem
Sinoči se je z odprtjem treh razstav – Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu, Jantarna soba iz palače Katarine Velike iz Sankt Peterburga in Jantar in oblika – ter dvema mednarodnima konferencama začelo jantarno leto v Novem mestu, ki ga je uradno s prižigom jantarnega žara odprl predsednik države Borut Pahor, ki si je z zanimanjem ogledal razstave in prisluhnil predstavitvi arheologa Boruta Križa, avtorja osrednje arheološke razstave Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu.
Slavnostni govornik je bil novomeški župan Gregor Macedoni, ki je poudaril velik pomen Novega mesta od prazgodovine do danes in njegovo močno vpetost v mednarodno okolje na različnih področjih od gospodarstva do arheologije.
Že dopoldne se je v Jakčevem domu začela 4. mednarodna strokovna konferenca o starodavnih poteh – jantarnih poteh v Evropi, ki je pravzaprav pravi razlog za organizacijo niza razstav in dogodkov na temo jantarja in razglasitev leta 2017 v Novem mestu za jantarno leto. Strokovna konferenca poteka pod okriljem Mednarodnega raziskovalnega središča antičnih cest in načinov komunikacije med ljudmi (C.I.V.I.A.) iz San Marina. Na konferenci, ki bo trajala tri dni, bo sodelovalo štirideset pomembnih arheologov iz šestnajstih držav Evrope, ZDA in Argentine.
Druga konferenca, ki so jo odprli danes dopoldne v prostorih Visokošolskega središča Novo mesto, je mednarodna konferenca mest ob jantarni poti z okrog 150 udeleženci iz Italije, Avstrije, Poljske, Slovaške in Slovenije.
Osrednja razstava Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu predstavlja izčrpen pregled arheoloških najdb jantarja na območju Slovenije. V Galeriji Dolenjskega muzeja je razstavljeno gradivo, ki ga poleg Dolenjskega muzeja hranijo še nekatere druge inštitucije iz vse Slovenije, med drugimi tudi Narodni muzej, ki je Novomeščanom posodil več eksponatov, ki so bili še pred vojno najdeni prav v Novem mestu, denimo polmetrsko iglo, bogato okrašeno z jantarnimi jagodami. Razstava v nizu vitrin prikazuje najdbe iz prazgodovine vse od na Kočevskem najdene v sekiri skrite jantarne zapestnice iz 12. stoletja pred našim štetjem, kar velja za najstarejšo tovrstno najdbo pri nas, pa do antike in rimskega obdobja.
V avli galerije je na panojih predstavljena največja znamenitost jantarja, jantarna soba iz palače Katarine Velike iz Sankt Peterburga, medtem ko je razstava v mali dvorani Dolenjskega muzeja Jantar in oblika, ki jo je pripravilo društvo oblikovalcev iz Gdanska, prodajnega značaja, razstavljen pa je sodobno oblikovan nakit iz jantarja.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
