Splet

Ljudsko šolo je obiskoval v Laščah, gimnazijo pa v Novem mestu, kjer je leta 1899 tudi maturiral. Še isto leto se je vpisal na Ljubljansko bogoslovje, kjer je zaključil študij in bil leta 1902 tudi ordiniran.

Prvo službo kaplana je nastopil oktobra 1903 v Črnomlju. Tukaj je služboval štiri leta in ta čas zbral ogromno informacij in jih tudi objavljal. Napisal je tudi »Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do l. 1374 in za dobo turške sile« (Danica 1904-5), »Črtice o verskih in cerkvenih preobratih v Beli Krajini« (Danica 1905), »Kroniko mesta Črnomlja in njega župe« (podlistek je izhajal v Danici leta 1905), leto pozneje pa je prispevek izšel kot samostojna knjiga.

»Velečastitemu, vrlemu gospodu
STANKU PEHARCU,
zaslužnemu župniku v Črnomlju,
poklanja vdani mu njegov kapelan
LEOPOLD PODLOGAR
Kroniko mesta Črnomlja in njega župe…«, je leta 1906 zapisal posvetilo mladi kaplan.

V »Letnem poročilu Ljudske šole v Črnomlju za šolsko leto 1906/7« je objavljena tudi njegova »Kratka zgodovina ljudske šole v Črnomlju«. »Božja pot pri Sv. Frančišku nad Planino v Beli Krajini« je bila objavljena leta 1906, »Frančiškani v Beli Krajini« in »Nemški viteški red v Beli Krajini« izideta leta 1907, »Črtice o belokranjskih hajdukih«, »Črtice o belokranjskih reformatorjih« pa leta 1908. »Doneske k zgodovini Bele Krajine«, podlistke »O utemeljitvi mest Črnomelj in Metlika« ter O črnomaljskih gospodih« je objavljal v Dolenjskih novicah v prvi polovici leta 1918. Pisal je tudi o čarovništvu na Kranjskem.

Po Črnomlju je bil kaplan še v Dobu (pri Domžalah) in Sori, novembra 1913 pa je bil imenovan za upravitelja župnije Gozd pri Kamniku.

Z raziskavami in pisanjem je nadaljeval tudi na drugih mestih kjer je služboval. Umrl je zelo zgodaj, v 47. letu starosti.  

Iz velikega opusa njegovih del je potrebno omenit še vsaj: »Zgodovino župnije Dob«, »Drobtinice iz preteklosti soseske Škocijan v Dobski župniji«, »Drobtinice iz zgodovine soseske in občine Krtina v dobski župniji«, v Vertcu je 1920 objavil uvodni članek »Iz zgodovine slovenskih trgov«, temu pa je sledilo še 19 prispevkov z opisi različnih trgov.

V rokopisu je ostala »Kronika župnije Gozd«, a je v požaru med drugo svetovno vojno zgorela skupaj z drugim obsežnim gradivom, ki ga je Podlogar zapustil. V rokopisu so ostale tudi »Kronika župnije Sore«, »Zgodovina Neveljske fare«, »Zgodovina taborov v Sloveniji«, »Čarovniške pravde in sodbe na Slovenskem«, »Kobilice podeželna nadloga na Kranjskem«, »Sv. Ahacij in njegove cerkve« in še veliko drugega. Iz te bogate zapuščine je bil posthumno objavljen članek »O naših vodah ponikalnicah«.